Kaj manjka današnji mladini?

Ponedeljek, 12. julij 2010, 5:00
Image

Kaj je današnji mladini? Zakaj spominja na podivjano krdelo brez čuta za soljudi in sebe?

Zakaj se drogira, ponočuje, razgraja in uničuje? Zakaj ne spoštuje nikogar?Zakaj so ji vrednote kot so delavnost, iskrenost in vljudnost, španska vas?

Večina porečete, da so preprosto nevzgojeni in razvajeni, da jim manjka discipline. Jaz pa mislim, da se motite.

Pred kratkim sem bila na kavi pri prijateljici, ko je zazvonil telefon. Bila je razredničarka njene najstniške hčerke. Klicala je, ker najstnica med poukom klepeta in moti učiteljico. V tonu glasu moje prijateljice sem zaznala nemir in rahlo razburjanje. Ko je končala pogovor, sem jo previdno povprašala, kakšna je ta učiteljica, nad čim se otroci tako pritožujejo?

Potem sem se strinjala, da ne glede na to, kaj dela učiteljica narobe, motenje pouka ni rešitev. In nato sem jo vprašala, kaj pa bo rekla najstnica, ko pride domov? Odgovor me je ne boste verjeli, presenetil. Prijateljica je rekla: ja zanikala bo, kaj pa drugega! Potem pa bo rekla, da "itak vsi ves čas nekaj težijo".

Naj povem, da je bila ta najstnica kot otrok vzgajana s »trdo roko«, tudi s kakšno po riti. Velikokrat mi je bilo prav neprijetno na obisku: imela sem občutek, da v tej družini non stop pritiskajo na otroke, delijo navodila in ukaze.

Ali še vedno mislite, da deklici manjka discipline? Starševstvo je vedno zahtevalo nekaj napora, nikoli pa to ni bil tak boj, kot je to danes. A namesto, da bi se vprašali: kaj je danes drugače, zakaj so otroci danes taki? Se raje sprašujemo: kako naj jih kontroliramo, da se bodo lepo vedli?

In se prepiramo, katere metode discipliniranja so prave, katere delujejo. Otroci pa so še kar nevzgojen. Bistvo dobre vzgoje ni v tehnikah discipliniranja, ampak v povezanosti.

Povezanost = čas + razumevanje

Včasih so otroci vse svoje otroštvo preživeli doma. Tekali so za starši in se igrali s tem kar so našli v naravi. Tudi jaz sem svoje otroštvo preživela doma in se igrala z otroki z ulice. V vrtec je hodil le tu pa tam kdo. Moja mama je nekaj let ostala doma in ni bila edina.

Danes gredo otroci v vrtec, stari komaj 1 leto. Večina verjame, da to otroci potrebujejo in da je to dobro zanje. Tudi ko je mamica na porodniški, večji otroci vseeno hodijo v vrtec. Popoldnevi so krajši, ker iz služb prihajamo kasneje. Otroci imajo potem še mnoge obveznosti ali pa teh nekaj ur porabimo za televizijo, računalnik in vožnjo na popoldanske dejavnosti ali obisk veleblagovnic.

In tako izgubljamo bistvo dobre vzgoje: POVEZANOST. Trdna povezanost in navezanost, ki je včasih bila sama po sebi umevna, je postala nekaj, za kar si moramo v naglici našega vsakdana začeti zavestno prizadevati. Če nam uspe z otroki gojiti trdno vez in ljubeče trdne odnose, potem je (skoraj) vseeno, katero smer discipliniranja zagovarjate. Naši otroci bodo zrasli v ljubeče, odgovorne in srečne odrasle, ker smo jih imeli radi in ne, ker smo uporabili pravo metodo discipliniranja.

Discipliniranju pripisujemo prevelik pomen. Discipliniranje ni bistvo vzgoje, je le začimba, sestavine jedi pa so druge. In ko se že toliko prepiramo zakaj so nevzgojeni in kaj potrebujejo: če z otroki gojite trdno ljubečo vez, vas bodo ubogali, ko jih boste prosili, bodo pridni, ko boste to potrebovali, ne bodo imeli potrebe po grdem vedenju in izbruhih in z vami bodo želeli deliti tako lepo kot slabo.

V dobrih družinah je discipliniranje redko na sporedu. Po njem preprosto ni potrebe. Vzemite si torej čas za otroke. Igrajte se z njimi, vsak dan se vsaj malo nasmejte in pogovarjajte se, začutite kaj se v njih dogaja in poskrbite, da vam povedo. Namenite jim veliko pozornosti. Bodite del njihovega sveta, naj ga delijo z vami.

Izkoristite skrajšan delovni čas po porodniški, saj se da malo stisniti družinski proračun. In drage mamice, ko ste na porodniški, vzemite starejšega otroka iz vrtca. Otroci ne potrebujejo vrtca, potrebujemo ga odrasli, da lahko hodimo v službo. In nikar prosim ne zamenjujte ljubezni in povezanosti za kupovanje užitkov: kupovanje daril, obisk vseh mogočih in nemogočih prireditev, zabave, krožkov … vse to ne more nikoli nadomestiti časa, ki ga preprosto preživite skupaj.

In če si drznem izposoditi znameniti naslov knjige Bogdana Žorža: Razvajenost - rak sodobne vzgoje, bi sama rada osvetlila drugo plat z: odtujenost - izvor nevzgojenosti.

In če se vrnem k moji prijateljici in njeni najstnici: žalostno je, da vam otroci ne zaupajo in ne upajo deliti z vami svojih strahov in problemov. … in še bolj žalostno, da tega ne zaznate kot problem.

Ne dovolite, da se to zgodi tudi vam.

© Copyright iskreni.net

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
brisanje komentarjev
Torek, 13. julij 2010, 10:41

[b][color=green]Spoštovani bralci,

Bojanin komentar smo zaradi osebnih žalitev avtorice in neprimerne komunikacije zbrisali. Od zdaj naprej bomo brisali vse komentarje, ki se ne držijo kodeksa obnašanja na interneru.

Zaželjeno je komentiranje in izražanje nasprotnih mnenj, ne želimo pa, da portal www.iskreni.net postane pljuvalnik in mesto za sproščanje frustracij. Nestrinjanje zmoremo izraziti tudi na spoštljiv način![/color][/b]

Torek, 13. julij 2010, 15:58

Dober članek. Strinjam se, da se je treba z otroki čimveč ukvarjati. Ko sem bila sama majhna (pri petih letih) je mama ostala brez službe. Bila sem z njo doma, me je pa dala v vrtec za kakšne štiri ure, da je lahko doma vsaj nekaj naredila in se tudi spočila (od mene). :) Tudi pozneje smo vsi otroci imeli zelo ISKREN odnos s starši. Vedno smo jim zaupali. Ne bom trdila, da smo jim vedno vse povedali po pravici, vendar nekaj je bilo v naši družini sveto. Če smo kaj ušpičili (tudi pozneje v srednji šoli) smo vedno povedali mami. Ona ni marala, da bi za naše lumparije izvedela od nekoga drugega, ker je rekla, da bi jo mi, njeni otroci, na ta načil osramotili. To nam je vedno rekla, da nas bo lahko zagovarjala in se postavila za nas v bran samo, če ji bomo povedali vse po pravici. Tako je vedela za vse naše grehe še preden so jo o tem obvestili v šoli ali drugi ljudje in jim je lahko rekla, da že vse ve in da smo se o tem že pogovorili. Povečini je naletela na čudne odzive, ker so učitelji vedno mislili, da jo bodo presenetili. Sedaj sem sama mamica in vidim, kako so otroci lahko naporni. Samo upam, lahko, da bom jaz imela takšen iskren odnos z njimi, kot ga imam s svojo mamo.

Anonymous
Torek, 13. julij 2010, 22:09

Tale stavek mi je pa zelo všeč:
[quote=Anonimnež]To nam je vedno rekla, da nas bo lahko zagovarjala in se postavila za nas v bran samo, če ji bomo povedali vse po pravici.[/quote]
Ko (če) bom oče, bom najbrž ravnal enako. Hvala za idejo!