Kot mama se pogosto znajdem v situaciji, ko otrok cepeta ali histerično izraža svoje mnenje. »Takrat ga močno objemi in bodi tam zanj.« Da, z veseljem. Toda včasih otrok enostavno zavrača tolažbo in telesno bližino. Kaj takrat?
Tako rada bi svojemu otroku pokazala, da razumem, s čim se spopada. Rada bi ga objela in mu dovolila, da izrazi svojo nemoč. Rada bi ga potolažila, mu pokazala razumevanje in pot dalje.
Prav nič zabavnega ni v tem, da te zavrne lastni otrok, ki se bori s čustvom jeze ali žalosti.
Seveda ni lepšega kot to, če otrok v težavah prileti v objem, za katerega verjame, da mu bo v pomoč. Toda čisto v redu je, če kdaj tega ne stori.
»Seveda ni lepšega kot to, če otrok v težavah prileti v objem, za katerega verjame, da mu bo v pomoč. Toda čisto v redu je, če kdaj tega ne stori,« pravi družinska terapevtka Nicole Schwarz.
Predlaga, da kot starši ne podležemo občutku zavrnjenosti ali užaljenosti, ampak nam v razmislek ponuja naslednje:
1. Sem sposoben kot starš sprejeti, da sem od otroka zavrnjen?
Čisto naravno je, da se starš v takšni situaciji počuti zavrnjeno, toda svoja občutja mora prerasti. Ne gre za nas. Ne gre za zavrnitev nas kot osebe. Z nami ni nič narobe. Otrok nas še vedno potrebuje in še vedno smo center njegovega sveta, toda v tem trenutku ima drugačne potrebe po podpori. Pustimo mu prostor in čas, ki ga potrebuje, da se umiri.
2. Objem ni edini način tolažbe.
Čisto naravno je, da se starš v takšni situaciji počuti zavrnjeno, toda svoja občutja mora prerasti.
Sama sem dolgo časa živela v prepričanju, da lahko svojega otroka potolažim zgolj z močnim objemom ali crkljanjem na kavču. Toda otroci so si med seboj različni, tolažbo in podporo doživljajo na različne načine. Nekateri morda potrebujejo samo to, da tiho sedimo poleg njih, spet drugi, da jih nekaj časa pustimo popolnoma pri miru. Za nekatere namesto izgovorjene pomagajo napisane besede, spet drugim v težkih trenutkih pomaga morda to, da jih znamo nasmejati in da k težavi pristopimo s humorjem.
Otroka pozorno opazujmo. Morda nam reče, da ne želi govoriti z nami, pa vendar pusti vrata svoje sobe odprta. Morda odločno zavrača objem, pa vendar se smuka okoli nas. Nevsiljivo odgovorimo na njegove neizrečene potrebe.
3. Vemo, kaj takrat resnično občutijo?
Ali vemo, s katerimi občutji se otrok spopada v trenutkih izbruha? Je to jeza, žalost, razočaranje, občutek nesprejetosti, nerazumljenosti? Morda se nam zdijo otrokovi razlogi za buren odziv banalni, toda zanj gre za veliko stvar. Če mu želimo pomagati razumeti, s čim se spopada, moramo njegov svet najprej razumeti sami.
Prepričana sem, da vsak starš lahko prepozna še mnogo drugih poti do otrokovega srca v stiski kot zgolj preko objema. Le raziskati jih je potrebno.
Vir: imperfectfamilies.com
Foto: cbc.ca
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
