Grenak priokus dedovanja

Foto: Shutterstock

Boj za dediščino. V Sloveniji nič kaj redek pojav. Za kaj se pravzaprav borimo? Za imetje? Morda za nepravično razdeljeno ljubezen staršev?

Katja je vse svoje življenje posvetila skrbi za svojo bolno mater. Preselila se je k njej in poiskala službo bližje domu. Vse to z namenom, da bi bila svoji materi čim več časa na razpolago. Sin Andraž je mamo obiskoval bolj poredko, saj je živel precej daleč od doma. Ko je gospa v poznih letih umrla, se je izkazalo, da je vse svoje imetje zapustila Andražu. Ta je po končanem pravnem postopku svojo sestro napodil iz hiše in med njima so se pričeli spori, ki so nato prerasli v sovraštvo.

Sovraštvo iz roda v rod

Velikokrat smo priča bizarnim zgodbam o sporih med sorodniki, ki nastanejo zaradi dediščine. Sorodniki pozabijo na krvne vezi, ki jih družijo. Pričnejo se grdo gledati in oteževati življenje drug drugemu. Zgodi se celo, da bratje in sestre med seboj po smrti staršev ne spregovorijo niti besede, kaj šele, da bi se znašli v istem prostoru. Sovraštvo pa se prenaša iz roda v rod.

Ali je oporoka rešitev?

Ni nujno, da bo vnaprej napisana oporoka preprečila spore med sorodniki. Poslednja volja staršev o dedovanju njihovega imetja je skoraj vedno zavita v tančico skrivnostnosti. Tako otroci do smrti starša ne vedo, kdo je imenovan za dediča in je lahko razkritje ob smrti prav tako boleče. Pogosto otroci niti ne želijo razmišljati o tem, saj bi to pomenilo smrt njihovega starša, česar pa si seveda ne želijo.

Čut za pravičnost

Ni nujno, da bo vnaprej napisana oporoka preprečila spore med sorodniki.

Zakoni torej ne rešijo veliko. Večjo težo ima čut starša za pravičnost. Vendar tu se nekateri znajdejo v dvomih: Ali otroku, ki je staršu vso starost stal ob strani in skrbel zanj nameniti več ali enako imetja kot otroku, ki je starša obiskal zgolj nekajkrat letno in ga njegovo stanje ni preveč zanimalo? Kaj je v tem primeru pravično? In kaj storiti, da noben od otrok ne bo čutil zamere ali manjvrednosti?

Navsezadnje, vsak izmed otrok je pomemben in ga je treba ceniti. Ob razkritju poslednje volje staršev se velikokrat pokaže druga grenka plat bratstva/sestrstva, ki med njimi povzroči spore.

Kaj je resnični razlog za spor?

Gospodarske in finančne razmere, v katerih se je človeštvo znašlo, bi lahko bile izgovor za boj za denar ali imetje. Vendar če pogledamo širše, lahko rečemo, da ima velika večina posameznikov ob smrti svojih staršev že oblikovan svoj prostor za življenje.

Se torej v resnici ne bojujemo za imetje, ampak je to odraz nečesa drugega? Nečesa globljega, kar izvira iz našega otroštva?

Popravljanje krivic iz otroštva

Določena občutja, ki nam jih prenesejo naši starši ali drugi pomembni v našem življenju, postanejo del nas in sčasoma se jih sploh ne zavedamo več. Postanejo avtomatizem.

Tako otrok, ki je bil pri enem od staršev vedno dobro zapisan in privilegiran, tudi ko gre za vprašanje dedovanja, želi privilegij. Odtujeni in prizadeti otroci pa sedaj vidijo priložnost za popravljanje krivic, ki so jim bile storjene v otroštvu.

Nepravično razdeljena ljubezen staršev

Osnovno nenapisano pravilo starševstva je: Vse svoje otroke ljubimo enako! Na drugačen način seveda, saj vsak izmed otrok v starših vzbuja nekaj povsem drugega, vendar z enako mero ljubezni.

Se v resnici ne bojujemo za imetje, ampak je to odraz nečesa drugega? Nečesa globljega, kar izvira iz našega otroštva?

Otrok, ki je s strani staršev ali enega izmed njih manj ljubljen – tudi v odraslosti –, lahko čuti globoko prizadetost, čeprav tega morda ne prizna. Bolj ljubljen otrok pa lahko ob tem čuti krivdo.

Ni pomembno, ali gre za bolj ali manj ljubljenega otroka, sorojenci se vedno primerjajo med seboj. Tudi v odraslosti. Neenako obravnavanje ali favoriziranje enega izmed njih s strani staršev pa ima škodljive učinke na vse otroke in lahko resno ogroža sorodstvene odnose v odraslosti.

Osvobodimo se: Pretrgajmo vzorec!

Veliko težav, ki se pojavijo ob dedovanju, je pravzaprav podedovanih. Vendar to še ne pomeni, da so neizogibne. Ljudje imamo brezmejno zmogljivost, da ustvarimo življenje, ki si ga želimo.

Važno je prepoznati krivice, ki so nam bile storjene v otroštvu, se soočiti z njimi in jih preiti. Za kar je seveda potreben čas. Nikar se ne zapletajmo v spore z brati/sestrami. Tudi oni so žrtve okoliščin, ki pa morajo sedaj – tako kot mi sami –sprejeti odgovornost zase. Pogovorimo se z njimi in skupaj pretehtajmo zadeve. Kaj je pomembnejše za nas: dobri odnosi ali povečevanje imetja?

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja