Glasbena vzgoja – vzgoja za življenje

Mica Škoberne
Torek, 5. avgust 2014, 1:48
Image
glasba1

Zakaj sta glasbena vzgoja in zborovsko petje mnogo več kot le prostočasna dejavnost – predavanje prof. Helene Fojkar Zupančič.

Orkester in zbori ŠKG, foto: Lenart Zore

Med 23. in 28. julijem je Društvo katoliških pedagogov Slovenije ob svoji 25-letnici pri nas gostilo mednarodni kongres z naslovom »Umetnost, duhovnost in vzgoja«. Osrednje prispevke na kongresu so predstavljali dirigentka in glasbena pedagoginja Helena Fojkar Zupančič, umetnik p. dr. Marko Ivan Rupnik, literat dr. Andrej Capuder in profesorica Jana Ozimek.

Tokrat predstavljamo povzetek predavanja prof. Helene Fojkar Zupančič z naslovom Glasba je nihanje strune, vpete med zemljo in nebom. Predavateljica ima že 20 let izkušenj z navduševanjem mladih za petje na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu in je dirigentka številnih uspešnih vokalnih glasbenih skupin.


Fojkar zupancic


prof. Helena Fojkar Zupančič

Že v maternici obkroženi z zvokom

Človekov prvi stik s svetom se prične že v maternici in se dogaja prav preko zvoka: že pred rojstvom sliši zvoke zunanjega sveta, razloči mamin in očetov glas, si celo zapomni melodijo, ki jo je slišal. Tudi po rojstvu je glas (jok) njegovo najpomembnejše izrazno sredstvo, s katerim komunicira z okolico. Preko razločevanja čustvenih odtenkov v glasu oseb okrog sebe se postopoma oblikuje tudi otrokov čustveni in doživljajski svet. Tudi govor se lahko razvije le na podlagi slišanih zvokov. Celotno telo pa je »hiša za inštrument, ki ga imenujemo glas

Kakršna glasba, takšna država

Platon v svoji Državi trdi, da je država toliko dobra, kolikor je dobra glasba, na kateri temelji njena vzgoja.Glasbo štejemo za prvo od umetnosti in so jo poznale že starodavne civilizacije. Platon v svoji Državi trdi, da je država toliko dobra, kolikor je dobra glasba, na kateri temelji njena vzgoja. Podobno je na Kitajskem razmišljal Konfucij: »Kdor želi izvedeti, ali je neko kraljestvo dobro urejeno in kakšna je morala v njem, naj prisluhne glasbi tega kraljestva.« Tudi v krščanskem svetu je glasba prisotna že od začetka, krščanski misleci so se spraševali, od kod prihaja in zakaj ima tako močan vpliv.

Sodobna odkritja o pomenu glasbe

Sodobni svet ponovno odkriva pomen glasbe za človeka, je ugotavljala Fojkar Zupančičeva. Vključena je v oblike alternativnega zdravljenja, poslužuje se je tudi šolska medicina, uporablja se v terapiji z glasbo, njen velik vpliv dokazuje sodobna znanost.

glasba5

Glasba vpliva na človekova čustva, razpoloženje in se na različne načine odraža v telesu. Francoski otorinolaringolog Alfred A. Tomatis je ugotovil, da zvoki vplivajo na celice, tkiva in organe; njihovo nihanje spreminja naše dihanje, srčni utrpi, krvni tlak, mišično napetost in kožno temperaturo in s tem vpliva na naše zdravje in učenje.

Možgani zvoke povezujejo z določenimi čustvi in občutki. Glasba namreč potuje neposredno v nezavedni del možganov, ki je ključen za neposredno zaznavanje, doživljanje in čutenje, je pojasnjevala Fojkar Zupančičeva. Ob prijetni glasbi se sprošča hormon endorfin. Ohranja pa se tudi spomin, povezan z določenimi zvoki, glasbo.

Seže do središča biti

Glasba nas nagovarja prav do središča naše biti, dotika se nas tudi v čustvenem in duhovnem smislu, kaže nam še neodkrite razsežnosti čutenja in čustvovanja.Glasba nas zaradi vsega naštetega nagovarja prav do središča naše biti, dotika se nas tudi v čustvenem in duhovnem smislu, kaže nam še neodkrite razsežnosti čutenja in čustvovanja. »Vsak zvok, beseda in glasba, ki pride do naših ušes, nas zaznamuje, oblikuje. Prav nič ne ostane le na racionalni ravni, temveč se zavedno ali nezavedno predela in odrazi na telesnem, čustvenem in duhovnem nivoju,« je prepričana Fojkar Zupančičeva.

Mladi v hrupu časa

Zaradi vsega omenjenega bi morali biti še toliko bolj občutljivi in pozorni na to, kakšnim zvokom, glasovom in glasbi so izpostavljeni naši otroci v najnežnejšem obdobju, ko se sami iz neprijetnega zvočnega okolja še ne morejo umakniti. Takrat se namreč izrisuje njihov čustveno doživljajski svet, ki bo temelj za oblikovanje lastne identitete in za vse njihove poznejše povezave, odzivanje ter odnose z ljudmi in svetom.

glasba3

V sodobnem času pa smo se ljudje navadili, da je hrup nekaj povsem običajnega, in postali neobčutljivi nanj, je opozorila Fojkar Zupančičeva in se spraševala: »Kako naj mladi v hrupu današnjega časa med vsemi zvoki, s katerimi so obdani, razločijo tiste, ki so zanje resnično pomembni?« Sodobni otroci tako postajajo zvočno manj občutljiv in potrebujejo vedno močnejše impulze, da  se »zbudijo«. Zaznavanje postane površno, brez pravega občutka za podrobnosti in raznolikost odtenkov.

Glasbeni pouk – izgubljena priložnost

»Kako naj mladi v hrupu današnjega časa med vsemi zvoki, s katerimi so obdani, razločijo tiste, ki so zanje resnično pomembni?«Glasbeni pouk ob vsem naštetem predstavlja veliko priložnost za ohranjanje otrokove prvinske spontanosti in občutljivosti, je prepričana Fojkar Zupančičeva: »Pouk glasbe bi lahko bil prostor, kjer bi se otrok umiril in se zbrano posvetil le eni stvari naenkrat, kjer bi se naučil osredotočati nase in na lastne zaznave, se naučil obstati v tišini; kjer bi zmogel slišati, občutiti, ovrednotiti, izraziti. Žal je zaradi nuje po številčnem vrednotenju znanja, toliko neobvladljivih otrok in slabše usposobljenih učiteljev tudi glasba v naših osnovnih šolah iz vzgojnega postala izobraževalni predmet. /…/ Umetnost človeka nagovarja neposredno, seveda pa je bolj enostavno malega človečka obremeniti z goro podatkov kot ga učiti, kako naj se odpre za lepoto v sebi, v sočloveku in v stvarstvu.«

Na ŠKG glasbeno ustvarja polovica dijakov

Na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, kjer že 20 let poučuje Fojkar Zupančičeva, je glasba, še posebej zborovsko petje, pomembna vrednota in ima visoko mesto. S petjem v enem od petih zborov ali igranjem v orkestru se vsako leto ukvarja približno polovica od 600 dijakov.

Pomembno vlogo pri tem imajo glasbeni pedagogi: »Mladi hočejo videti in začutiti, da jih ima pedagog rad in jih spoštuje, da ima rad svoje delo in da je pri tem iskren. Ko začutijo, da ima cilj, se prepustijo in vse sile usmerijo v delo. Takrat so gnetljivi in pripravljeni veliko žrtvovati. Pred seboj morajo imeti močnega vodjo, ki jih motivira, izziva in navdušuje.«

Mmladi imajo željo po lepem, in ko zaupajo vodji, si upajo raziskovati tudi neznano.Fojkar Zupančičeva pa je izpostavila tudi naslednje: »Opažam, da so mladi manj pripravljeni na delo, ki predstavlja nek dolgotrajnejši proces, želijo si hitrih rezultatov, dolgotrajna zvestoba je bolj izjema kot pravilo,« ugotavlja Fojkar Zupančičeva. »Pri zboru ne gre tako. Naloga zborovodij je, da jih naučimo vztrajati in se truditi za skupno stvar.« Kot še ugotavlja, pa mladi imajo željo po lepem, in ko zaupajo vodji, si upajo raziskovati tudi neznano.  

glasba2

Dekliški zbor ŠKG, foto: Lenart Zore

Preplet veščin za dober rezultat

Ob poslušanju ubranega petja se lahko zazdi, da je petje lahkotna dejavnost in zgolj užitek. A za njim je veliko ur učenja in kopica osvojenih veščin.

Petje ima pozitiven vpliv na telo in zdravje (sprostitev, preponsko dihanje), zmanjšuje stres, krepi imunski sistem in pomaga k boljšemu delovanju možganov.

Ukvarjanje z glasbo povečuje tudi kognitivne sposobnosti in izboljšuje učni uspeh, saj podpira sisteme v telesu, ki so ključni za učenje. Ob aktivnem muziciranju se spodbudijo nevronske povezave med levo in desno možgansko polovico. V manjšem obsegu se enako dogaja tudi pri poslušanju glasbe.

Švedsko javno šolstvo pozna tudi t. i. pevske šole, v katerih imajo učenci vsak dan zborovsko petje in na ta račun nekaj manj ur splošno izobraževalnih predmetov, pa kljub temu tudi pri teh predmetih dosegajo boljše rezultate od vrstnikov. 

Pevcu se izboljšuje in podaljšuje tudi sposobnost koncentracije, usmerjena pozornost, sposobnost osredotočanja na več stvari hkrati in usklajeno sočasno delovanje več različnih telesnih, mentalnih in čustvenih procesov.

Petje v zboru pevca tudi krepi v osebni disciplini in odgovornosti, uči ga zvestobe in mu pokaže  pomen osebnega premagovanja in vztrajnega dela.

Poleg tega se s petjem v zboru razvijajo socialne veščine in čustvena inteligenca, saj so pevci v nenehni odvisnosti – od sebe, sopevcev, od dirigenta – prihaja do intenzivne interakcije, komunikacija poteka na različnih ravneh.

glasba4

Dekliški zbor ŠKG, foto: Lenart Zore

Ko se Bog pogovarja s človekom …

Upam si trditi, da sistematična glasbena in pevska vzgoja pomembno prispevata k etičnemu in duhovnemu, posredno pa tudi k socialnemu in gospodarskemu napredku družbe.»Glasba, ki spregovori, je prava umetnina, je sveta, je od Boga,« je o močnem duhovnem pomenu glasbe dejala Fojkar Zupančičeva: »Kadar pevci 'spregovorijo' tako, da uspejo duha skupnosti umiriti in umeriti na Boga, poslušalce vpnejo v skupno utripanje, v sozvenenje. Vsi so eno telo in en duh v Bogu, od katerega umetnina pride in h kateremu se tako vrača. /…/ Tako se Bog z jezikom glasbe pogovarja s človekom.«

Petje v zboru je vzgoja za življenje

»Z glasbeno vzgojo otroku in mladostniku pomagamo k celostnemu čustvenemu, kognitivnemu, psihomotoričnemu, socialnemu in duhovnemu razvoju. Upam si trditi, da sistematična glasbena in pevska vzgoja pomembno prispevata k etičnemu in duhovnemu, posredno pa tudi k socialnemu in gospodarskemu napredku družbe. Lahko to spoznanje udejanjimo v slovenskem in širšem prostoru?« je ob koncu predavanja še pozvala prof. Helena Fojkar Zupnačič

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.