Dojenje na otrokovo pobudo vpliva na intelektualne sposobnosti

Nedavna britanska študija je pokazala, da imajo otroci, ki kot dojenčki niso hranjeni po urniku, za 4 do 5 točk višji inteligenčni kvocient.

Dojenčki, ki so jih v 90-ih letih mame hranile takrat, kadar so sami to želeli, so se pri starosti 5, 7, 11 in 14 let na inteligenčnih testih odrezali bolje od vrstnikov, ki so bili hranjeni po urniku. V raziskavo raziskovalcev z univerze v Essexu in Oxfordu je bilo vključenih 10.419 otrok iz najrazličnejših družinskih okolij.

Razlika se je pokazala ne glede na to, ali so bili otroci dojeni ali hranjeni po steklenički. Drugačen pa je bil učinek obeh načinov hranjenja na matere otrok – tiste, ki so otroke hranile po urniku, so bile manj izčrpane, občutljive in razdražljive.

Vodja raziskave, dr. Maria Lacovou, pravi, da bo sicer potrebnih še več študij, da bi z zanesljivostjo potrdili pozitiven vpliv hranjenja na otrokovo pobudo, so pa že v tokratni raziskavi ne glede na druge dejavnike – izobrazba staršev, dohodki, spol in starost otrok, zdravje matere, starševski slogi – jasno razpoznali razliko. 

Strokovnjakov, ki so že do sedaj zagovarjali tak način hranjenja otrok, izsledki niso presenetili. Psihologinja Penelope Leach pravi: »Optimalen razvoj otrokovih možganov je odvisen od komunikacije med njegovimi ‘čustvenimi možgani’ in materinimi hitrim ter rahločutnim odzivanjem. Otrok izraža močna čustva, ki jih mama takoj prepozna, se nanje odziva in jih uravnava, potolaži otroka, ko je jezen ali prestrašen, ga umiri, ko je pretirano vzdražen. In veliko te komunikacije se odvija ravno okrog otrokove prvinske potrebe in največjega vira ugodja: hranjenja.«

Vir: guardian.co.uk