Česa si nam stari starši ne upajo povedati?

Mica Škoberne
Četrtek, 12. februar 2015, 7:45
Image
stari starsi01

Morda naslov zveni nenavadno. Kaj niso stari starši (naših otrok) tisti, ki še preradi povedo, kaj si mislijo – tudi takrat, ko jih ne sprašujemo za nasvet? Ne nujno vedno …

Naši otroci ob njih kar žarijo. In zelo smo jim hvaležni za vso pomoč in podporo. Le kaj bi brez starih staršev! Ampak …

Vedno počnejo nekaj narobe! Česa vse mladi starši ne vemo povedati o njih – od tega, da otroke preveč razvajajo, da se preveč vtikajo, da ne upoštevajo naših prošenj in navodil glede vzgoje, da prihajajo preredko ali prepogosto, nikoli nimajo časa ali pa sploh nimajo svojega življenja … In vedno se zdi, da smo »žrtve« nerazumevanja mlade družine, ki si komaj utiramo in iščemo svojo poti v življenje.

Zelo redko pa se vprašamo, kaj ob vsem tem doživljajo naši starši. Kako se oni počutijo, kaj zares hočejo in kaj si v resnici mislijo?

Pri britanskem Parentdishu so izbrskali nekaj iskrenih odgovorov starih staršev:

Nimate ekskluzivne pravice do utrujenosti

»Ko se je rodila vnukinja, sem se za dva tedna preselila k hčerki, da bi ji pomagala. Bližam se 70. letom, tako da nisem več tako polna energije kot nekoč, pa vendar sem se potrudila, da bi bila čim bolj uporabna.

Ker je hči deklico dojila, pri dojenčici nisem mogla prav dosti pomagati, sem pa pomagala z nakupovanjem, kuhanjem in gospodinjskimi opravili, da bi ona lahko med enim in drugim podojem počivala.

Ko sem po nekem napornem dnevu ravno končala s pomivanjem gore posode, sem dejala, da sem utrujena. Hči me je pogledala in rekla: "Utrujena si? Ja od česa pa?"«

dedek03

Nisem samo varuška

»Živim na drugem koncu države kot sin z ženo, vendar jih vsakih nekaj mesecev obiščem za podaljšan vikend, da bi preživela nekaj časa z njima in z mojima krasnima vnučkoma.

A moj sin in njegova žena vidita vsak moj obisk kot odlično priložnost za to, da izgineta in me pustita samo z malima.

Saj se vedno ponudim, da lahko popazim otroka, da bi mogla onadva preživeti nekaj časa v dvoje – vem, da je težko skrbeti za dva majhna otroka. A lepo bi bilo, če bi v meni videla še kaj drugega kot zgolj varuško.

Ko sem bila sama v podobni situaciji, sem se na vse pretege trudila, da bi se moji ali moževi starši pri nas doma počutili kot posebej cenjeni gostje, kadar so prišli na obisk.

Nočem reči, da se počutim ravno izkoriščano, se mi pa zdi, da jemljejo vse skupaj za nekaj povsem samoumevnega.«

babica05

Sva samo očetova starša

»Kot očetova starša se počutiva, kot da sva nekoliko nižje na starostarševski vrednostni lestvici.

Nekako si predstavljam, da je predvsem v začetku to nekako naravno. Glede na to, da mati nosi in rodi otroka – in nosi vse čustveno in fizično breme dojenja in hormonskih nihanj – je nekako naravno, da se po pomoč in podporo najprej zateka k svojim staršem.

Zaradi tega sva se po rojstvu prvega vnuka trudila biti zelo obzirna. Sedaj pa je star že skoraj dve leti, a se ni prav dosti spremenilo. Še vedno imava občutek, kot da sva glede vključenosti v njegovo življenje nekje na koncu čakalne vrste.

Morava si prav izboriti, da lahko z njim preživiva nekaj časa, medtem ko se zdi, kot da druge stare starše neprestano vabijo k sebi (kot pač sklepava po objavah na Facebooku). Posledica tega je, da se je vnuk z njimi že zelo z bližal, mi pa smo še precej oddaljeni.«  

babica06

Zdi se mi, da sem glede otrok že iz kondicije

»Svoje vnukinje imam najraje na svetu in uživam v vsakem trenutku z njimi. A moram priznati, da sem takrat, kadar moram čisto sama poskrbeti zanje, precej prestrašena. 

Mogoče se sliši trapasto, ampak res se počutim, kot da sem že iz forme. Od rojstva moje hčerke je minilo 40 let in od takrat se je že vse spremenilo. Takrat smo starši delali svoje stvari, medtem ko so se otroci zunaj na ulici igrali s svojimi prijatelji. Sami so se zamotili in večinoma smo jim pri tem puščali čisto proste roke.

Danes pa starši preživijo veliko več časa v aktivni igri in ukvarjanju s svojimi otroki. Zato se tudi sama trudim, ampak na koncu se mi zdi, da si dekleta zares želijo zgolj igranja z i-Padom ali X-Boxom. Če predlagam, da bi šle skupaj na sprehod v park, me pogledajo, kot da sem priletela z Lune.

Včasih se mi zdi, da si mora sinova žena misliti, da me ukvarjanje z dekleti sploh ne zanima, v resnici pa se samo ne počutim kos temu. Ampak to še ne pomeni, da jih nimam rada z vsem svojim srcem!«

babica04

Ali vse moje starševske izkušnje res nič ne štejejo?  

»Ko sem prvič čuvala vnuka, sem dobila v roke tri strani dolg dokument z navodili, ki mi jih je napisala hčerka. Videla sem že manj zakomplicirana navodila za uporabo avtomobila.

Lahko razumem, da jo je bilo malce strah, saj je bila prvič proč od otroka, zato sem to potrpežljivo sprejela.

A šest mesecev kasneje mi še vedno izroča posodobljeno, dopolnjeno in zgoščeno različico teh navodil vsakokrat, ko čuvam otroka.

Saj nič ne rečem, ampak hči je ena od mojih treh otrok – ki so vsi srečni in dobro prilagojeni posamezniki. To pa bi že lahko nekaj štelo – pa čeprav so izkušnje še iz časov pred obstojem odstavljanja na otrokovo pobudo in joge za dojenčke.

Globoko v sebi vem, da me s tem noče užaliti. Zdi se mi samo, da jo je tako posrkal določen tip sodobne starševske kulture, da ne zmore videti preko tega.

Želim si samo, da bi mi zaupala, da bom dobro opravila svojo nalogo brez tovrstnega mikroupravljanja.«  

stari starsi02

Samo pomagati želiva

»Vem, da znajo biti vsiljivi stari starši velika težava današnjih staršev, saj sem tudi sama že brala kak starševski forum. In, iskreno povedno, moji lastni starši so me s svojimi dobronamernimi nasveti spravljali ob pamet, ko sem si sama skušala utreti svojo pot kot novopečena mama. Zato lahko vse skupaj do neke mere razumem.

Vseeno pa se mi zdi, da ne bi smela živeti v takšnem strahu, da me bodo spet zabili nazaj ali za par tednov "postavili na hladno", če si bom drznila kaj vprašati ali ponuditi droben nasvet.

Sama sem kot mama naredila marsikatero napako in marsičesa sem se naučila preko poskusov in napak. Zakaj se ne bi naučili česa še iz mojih napak in sebi prihranili vsaj kakšno?

Morda bodo moji otroci, ko bodo sami postali stari starši, končno spoznali, da smo jim res želeli samo pomagati.«

 

Vir: Parentdish.co.uk

Foto: bigstockphoto, grandmagazine.com, huffingtonpost.com, fernleyfamilydoings.com, gradnparents.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.