Bom imela dvojčke, če jih imamo v družini?

Darja Ovsenik
Petek, 16. oktober 2015, 5:24
Image
dvojcki01

»Dvojčki preskakujejo generacije.« »Verjetno bomo imeli dvojčke, ker sem sama dvojčica.« Razbijmo nekaj mitov o dvojčkih z malce genetike.

Kako se dedujejo dvojčki je tema, na katero mame dvojčkov nepreklicno naletimo tekom svojega starševstva. Če ne za družinsko mizo, pa zagotovo med prijatelji, še bolj pogosto pa ko se z znanci zapletemo v pogovor o tem, »kako se je lahko to pripetilo«.

Sama nisem bila med tistimi, ki bi dvojčke na tak ali drugačen način pričakovala – sama nisem dvojčica, v moji »žlahti« pa so dvojčki precej daleč. V moževi so, ampak ne čisto blizu ... Ob novici, da nosim dvojčke, sem se seveda začela spraševati, od kod bi to lahko dedovala. Ampak takrat še nisem vedela, da vem še čisto premalo …

Res preskakujejo generacijo?

Eden od mitov je zagotovo ta, da se dvojčki dedujejo. Še najraje v drugem kolenu. Oziroma da radi preskočijo generacijo, kot sem največkrat slišala. Kot se sliši zabavno in morda celo smiselno, v resnici ni čisto tako. Prvi odgovor je, da je to odvisno od tega, za kakšno vrsto dvojčkov gre: enojajčni dvojčki se nikoli ne morejo dedovati.

Enojajčni dvojčki ...

Zakaj? Ker so neke vrste nepojasnjena spontanost, ki se zgodi, ko se že oplojeno jajčece razdeli na dva dela, ki se potem ločeno razvijata vsak v svoj zarodek. Ker izhajata iz istega jajčeca, nosita enak genski zapis, sta zagotovo istega spola in sta si po videzu zelo podobna. Znanost se z njimi veliko ukvarja, saj vzroki za nastanek še niso pojasnjeni, prav tako so privlačni za raziskave, ki se ukvarjajo s povezavo genetike in vedenja, bolezni idr. Trenutno laično najbolj poznana teorija pravi, da gre za določen encim v spermi, ki povzroči delitev jajčeca in razvoj enojajčnih dvojčkov. Toda za zdaj ni resnih zaključkov te teorije in enojajčni dvojčki ostajajo spontan dogodek, torej lahko zanosim z njimi tako jaz kot katera koli druga mama.

Dedujemo lahko le bolj stimulirane jajčnike

Dvojajčni dvojčki nastanejo tako, da se med ovulacijo sprostita dve jajčeci, ki ju oplodita dve semenčici. To se lahko zgodi s časovnim zamikom do največ 24 ur, vendar to še ne pomeni, da se dvojčki ne bi mogli roditi z večjo starostno razliko (če pride do prezgodnjega rojstva enega, so znani primeri, ko se je drugi rodil nekaj dni, tednov in celo mesecev kasneje). Zaradi dveh različnih jajčec je genski zapis dvojčkov drugačen, zato sta si lahko manj podobna in celo popolnoma različna (celo dveh različnih barv polti). Seveda sta si kljub dvojajčnosti lahko podobna kot "jajce jajcu", to pa je že druga tema, saj obstaja še nekaj drugih, manj poznanih tipov dvojčkov.

Gre za t. i. hiperovulacijo in v tem pomenu gre res za genetiko, ko se pogovarjamo o tem, da se dvojčki »prenašajo iz roda v rod«. Prav ta se namreč prenaša po materinem dednem zapisu, kar pomeni: če imamo dvojčke po strani naše matere, je verjetnost, da bomo imeli dvojčke, večja. Tudi oče, če je sam dvojajčni dvojček, lahko gen za hiperovulacijo prenese na svojo hčer. Tu pa se naša »ustna teorija« pravzaprav tudi zaključi – gen za dvojčke ne obstaja, zato ga ne moremo podedovati, lahko pa z dedovanjem bolj dejavnih jajčnikov dedujemo tudi verjetnost za dvojajčne dvojčke.

dvojcki03

Dvojajčni dvojčki so lahko celo dveh različnih barv polti.
Na sliki sta britanski dvojčici Lucy in Maria Aylmer.

Zakaj potem toliko o dvojčkih?

Ker število dvojčkov v resnici tudi narašča. Vzrokov je več, zagotovo pa ne moremo zanemariti tudi podatkov, da je danes število umetnih oploditev močno v porastu, te za sabo potegnejo tudi večje možnosti za večplodno nosečnost, ter v povečani uporabi zdravil za plodnost. Drugi dejavniki, ki jih še raziskujejo, pa naj bi bili hrana, ki spodbuja ovulacije, višja povprečna starost žensk – število zanositev z dvojčki narašča z starostjo matere do 38. leta, potem upada –, predhodna nosečnost z dvojčki in celo telesna višina ženske – več možnosti za dvojčke imajo visoke ženske – itd.

Nekaj statistike

Statistika je tisti bolj zabavni del pri dvojčkih: na svetu jih je več kot 125 milijonov, kar predstavlja skoraj 2 odstotka svetovnega prebivalstva. V raziskavi, ki so jo izvajali med leti 1987 in 2010 med 1,4 milijona ženskami, je bilo v povprečju med 1000 ženskami rojenih 13,6 dvojčkov.

Možnost za drugi set dvojčkov (če smo enkrat že rodile dvojajčne dvojčke) je 1 proti 3.000, če pa ste rodile enojajčne, je možnost za drugi set le še 1 proti 70.000. Enkrat na 500.000 rojstev se zgodi tudi, da ženska z dvojčki zanosi tudi tretjič (tudi take poznamo v Sloveniji).

Največ dvojčkov se rodi v centralni Afriki z več kot 18 dvojčkov na 1.000 rojstev, največ v plemenu Joruba. Najmanj dvojčkov se rodi v Aziji in Latinski Ameriki, kjer se rodi manj kot 8 dvojčkov na 1.000 rojstev, z izjemo Karibov, kjer pa velik delež prebivalstva predstavljajo priseljenci iz Afrike.

dvojcki02

Kako so lahko bratranci in sestrične v resnici bratje in sestre?

Še z vidika rodoslovja: ali ste vedeli, da so otroci enojajčnih dvojčkov gensko polbratje ali polsestre? In če se enojajčni dvojčki poročijo z drugim parom enojajčnih dvojčkov, bodo njihovi otroci (gledano genetsko) sestre in bratje. Svet dvojčkov je res zanimiv!

Viri: livescience.com, www.twinstwice.com, twins-and-multiples.yoexpert.com

Foto: www.babysitting.academy, news.discovery.com, mirror.co.uk

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem