BLIZU PAROM, A HKRATI NEUSMILJENO ZAHTEVNA

Štefan Kržišnik
Torek, 27. december 2011, 1:52
Image
mn

Mica in Nejc Škoberne sta od te jeseni nov odgovorni par za e-pripravo na zakon. Poročena sta skoraj 5 let in imata dva otroka: Jakoba (3 leta) in Bine (1 leto). Obiskali smo ju na njihovem novem domu v Logatcu in nastal je tale pogovor.

Nejc, kateri so tvoji najlepši spomini na mladost?

NEJC: Najlepši spomin je, da smo bili veliko v stiku z naravo, v prelepih posoških krajih. Predvsem ribolov z očetom v tamkajšnjih rekah je bil vedno nekaj, česar sem se veselil celo poletje. V lepem spominu mi je tudi, da je bila ena od non (babic) vedno z nami. Živeli smo v isti hiši in na nek način mi je bila druga mama.

Kdaj si začel sanjati o družini?

NEJC: V drugi polovici osnovne šole. Rad sem imel otroke. Bil sem tabornik in sem imel pri 15 letih  v svojem vodu 10 deklic iz četrtega razreda. V vodenju taborniškega voda sem zelo užival.

Mica, o čem si pa ti sanjala v svoji mladosti? Običajno ženske bolj sanjajo o družini …

MICA: Sama sem kot mladostnica sanjala, da bom popotna novinarka in bom tako lahko hodila po svetu. Sanjala sem, da bi šla v misijone, včasih sem mislila celo na duhovni poklic. Po drugi strani pa sem si želela tudi imeti družino. Zato sem bila včasih kar razdvojena: ali bom izbrala bolj pustolovski način življenja ali bolj ustaljeno družinsko življenje. Ko sem bila pri 23 letih še brez fanta, sem se resnično začela spraševati, kam sem poklicana.

mn druzinska

Kako sta prišla skupaj?

MICA: Bilo je zelo simpatično! Na neki poroki sem igrala violino, Nejc pa je bil nevestina priča. Zagledal me je in se zaljubil skoraj na prvi pogled. In tudi hitro prišel do telefonske ...

Kaj te je pritegnilo na Nejcu?

MICA: Neverjetna domačnost. Prej sem se s fanti zbliževala, imela z njimi prijateljske odnose, bile so tudi iskrice, a nikoli niso preskočile. Pri Nejcu pa sem se počutila prijetno, domače. Neverjetno sva si bila blizu v vrednotah. Zelo naju je povezoval odnos do lepega, umetnosti. Nejc me je pritegnil s svojo zrelostjo. Edino, kjer sva si bila različna, je bila vera.

NEJC: Ko sva se spoznala z Mico, sem bil globoko ranjen iz prejšnjega odnosa, saj sem dva meseca pred tem nehal hoditi s prejšnjo punco. Moje hrepenenje po zapolnitvi  nastale praznine je bilo v tistem času zelo močno in zato sem zelo aktivno »iskal«. Vendar je Mica to sprejela z razumevanjem in mi pomagala, da sem na razmeroma miren način prejšnjo zvezo prebolel.

Omenila sta vajino različnost glede vere ...

NEJC: Z Mico sva poročena enostransko cerkveno. Mica je katoličanka. Jaz pa se dojemam načeloma kot agnostika, čeprav se mi bolj verjetno zdi, »da nič ni«. Toda dopuščam, da je in če je, je super!


mn poroka2

Za vse, ki delamo z vama, je vajina izkušnja obogatitev. Kako pa vidva s tem živita?

NEJC: Imam občutek, da vedno bolje. Veliko sva garala, da to različnost sprejmeva, odločila sva se živeti s tem do konca življenja. Prepričan sem, da je to prava pot. Tudi če bi izgubil Mico, se mi zdi, da bi hotel, da so moji otroci vzgojeni v veri. In če bi se še enkrat poročil, bi verjetno »iskal« verno ženo. Skozi vse pogovore z Mico in drugimi vernimi čutim bogastvo vere. V odnosu do otrok pa se vedno sprašujem, kaj lahko jaz kot neveren oče naredim za to, da moji otroci pridejo do osebne vere, a da sem obenem lahko pristen v svojih čutenjih in izražanjih svojih pogledov na svet.

Kako pa usklajujeta to različnost pri konkretnih izzivih, kot je denimo molitev?

MICA: Po eni strani ob Nejcu ni težko, ker je tako odprt. Zvečer imamo skupno družinsko molitev, ki je za Nejca refleksija dneva. Jaz se Bogu zahvaljujem, Nejc je vesel, jaz Boga prosim, Nejc si želi, jaz za nekoga molim, Nejc mu želi dobro. Z otroki pa bo čedalje več teh situacij. Jakob je star tri leta, pa se je že zgodilo, da je rekel: »Tata, zakaj ne moliš, a ne znaš? Saj te bomo naučili!« Po drugi strani pa ima Nejc veliko znanja o veri; ko smo bili v Angliji, je denimo Jakobu razlagal križev pot. Tega marsikateri veren starš ne dela s svojim otrokom.

NEJC: Vem, da me moji otroci v začetku ne bomo razumeli, kar jim bom povedal glede svoje vere. Čutim pa, da jim moram to iskreno povedati in se ne pretvarjati in »igrati« katoličana.

Nejc, kako pa gledaš na zakonsko zvezo? V današnjem sekulariziranem svetu ta vrednota izginja.

NEJC: Vsak človek si želi biti srečen. Mislim, da si najgloblje srečen, če si z eno osebo, ki želi živeti s teboj družino in se trudi za zvestobo do konca življenja. Ko sta se moja starša skoraj ločila, sem občutil, kako je to boleče za otroke. Vidim, da je lahko največ, kar otroku daš, odnos s zakoncem. Da dobi zaupanje, da je zakonska ljubezen možna.

Iskreni.net vaju je povabil, da bi prevzela odgovornost za e-pripravo na zakon. Kaj sta občutila ob tem povabilu?

MICA: Malo sem dvomila, da bova zmogla. Ampak ravno zaradi najine zgodbe, najine različnosti, si zelo želiva pomagati drugim parom. Čutila sva, da sva poklicana v to.

NEJC: Ko sva bila midva na e-pripravi, sem si mislil, uau, tudi jaz bi to enkrat rad delal. Ta želja je v meni počasi rasla in čedalje bolj sem čutil, da je čas za to. To so vendarle zelo pomembne stvari v življenju: pomagati ljudem pri spoznavanju, razčiščevanju odnosov, odkrivanju poklicanosti. Čutim, da s pričevanjem in spodbudo parom lahko pomagava pri teh procesih.

mn par2

Kakšna je vajina vizija e-priprave?

NEJC: Zelo si želim približati vrednoto zakonske zveze nevernim. Predstavljam si skupine parov, ki niso verni, pa bi šli skozi pripravo na (civilni) zakon. Vznemirja me tudi vprašanje, kako spreminjati miselnost v naši družbi, da je zakon stvar dveh ljudi, o kateri nihče drug nima nič pametnega povedati. Za veliko manj pomembnih stvari nas sistem izobrazi, v partnerskih odnosih pa smo prepuščeni samim sebi.

MICA: Želela bi biti čim bliže širšemu krogu parov, blizu njihove izkušnje. Toda po drugi strani bi bila rada neusmiljeno zahtevna. Pred pare bi želela postaviti zahtevne izzive zakona in družine. Kajti zakon in družina nista samo romantično in prijetno razglabljanje, ampak soočenje z izzivi, ki pa te pripeljejo do tega, kar te v resnici izpolni.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem