Bi znali prepoznati »visoko občutljivega otroka«?

Vir: Shutterstock

Ali je vaš otrok občutljiv na volnen pulover, pa čeprav ima pod njim že oblečeno majico? Ali se raje igra sam kot pa v množici vrstnikov? Je zelo pozoren in v okolici opazi tudi najmanjšo podrobnost? Se vam kdaj zazdi, da vam bere misli?

Ali pa veliko sprašuje? Se ga dotaknejo razpoloženja drugih ljudi? Če ste na katerega izmed zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, je čisto mogoče, da imate »visoko občutljivega otroka«.

Prepoznavanje tega čedalje bolj navzočega pojava utegne takšnim otrokom prihraniti marsikatero psihološko travmo. Včasih je visoka občutljivost tudi podlaga za različne motnje v razvoju, kot so denimo motnje pozornosti (ADD, ADHD).

Kljub temu da sem sama bila visoko občutljiv otrok, sem se s tem pojmom prvič srečala šele, ko je bila moja hčerka stara približno štiri leta. Takrat je bil dalj časa pri nas na obisku tast, otroški psihiater, z Nizozemske.

Nekega jutra, ko sva z možem utrujena sedela na kavču, zraven naju pa se je živahno »zvirala« hčerka, je tast pristopil k meni in mi šepnil na uho: »Njo je pa težko vzgajati, a ne? Je namreč visoko občutljiva.«

Tako se je začelo moje raziskovanje pojava visoke občutljivosti, s tem tudi potovanje po lastnem notranjem svetu, ki ga je v otroštvu visoka občutljivost tako zelo zaznamovala.

Ne gre za čustveno preobčutljivost, ampak biološki fenomen

Najprej je potrebno poudariti, da tu ne gre za čustveno preobčutljivost, ko se otrok na določene situacije odziva pretirano čustveno. Visoka občutljivost je biološki fenomen.

Visoko občutljivi otroci imajo zelo občutljiv živčni sistem. Strokovnjaki pravijo, da se s takim živčnim sistemom rodi kar 15 – 20 % otrok. Ti otroci so neverjetno občutljivi na zunanje dražljaje; na tiste bolj konkretne, kot so svetloba, zvok, vonj, okus, pa tudi na tiste bolj subtilne, kot so razpoloženje drugih ljudi.

Lahko bi rekli, da ti otroci življenje doživljajo veliko bolj intenzivno kot ostali. So ves čas pozorni na okolico, zato vase sprejemajo zelo veliko količino čutnih informacij.

Če pa je le-teh preveč, jih ne uspejo procesirati. Tako jih hrup, nove situacije, nenadne spremembe, čustveni stres drugih ljudi ipd. z lahkoto popolnoma prevzamejo.

Različne rešitve: od samote do večje aktivnosti

Se pa visoko občutljivi otroci na situacije, ki jim sprožajo občutljivost, odzovejo različno.

Nekateri iščejo mir, prostor, kjer se lahko regenerirajo, ali pa se okolju in situacijam z veliko dražljaji enostavno izogibajo. Drugi otroci zaradi prevelike količine dražljajev iz okolja postanejo še bolj aktivni, čustveno intenzivni in zelo zahtevni.

Kako pomagati visoko občutljivim otrokom?

Psihologinja Maureen D. Healy podaja naslednjih »7 nasvetov preživetja«:

1. Dajte jim zaseben prostor.

Otroci, ki so visoko občutljivi, potrebujejo svoj prostor. Pogosto se želijo igrati sami. Kadar pa imajo za sabo dolg dan in poln aktivnosti, jih morate pustiti pri miru, da si odpočijejo in regenerirajo.

2. Izogibajte se gneči.

Izogibajte se množicam oziroma prostorom, kjer je veliko ljudi, kot so nakupovalni centri z neonskimi lučmi, hrupni zabaviščni parki itd. Skratka, izogibajte se prostorom, ki povzročijo prekomerno stimulacijo čutov.

3. Odidite v naravo. Iščite lepoto.

Otrokom omogočite dogodivščine v naravi. Z njimi iščite lepoto v naravi. Svež zrak, voda, vonj v gozdu in pogled na lepoto jih poživljajo.

4. Na prvo mesto postavite ustvarjalnost.

Ti otroci so zelo ustvarjalni. Skupaj poiščite poti, kjer bodo svojo ustvarjalnost lahko izrazili, pa naj bo to igranje instrumenta, slikanje ali pa vrtnarjenje.

5. Igrajte se skupaj.

Visoko občutljivi otroci so zelo občutljivi na način komunikacije z drugimi ljudmi in s kom redno preživljajo svoj čas. Če se starši z njimi pogosto igrajo, če jim posvečajo veliko pozornosti, se počutijo bolj samozavestne, pri soočenju s svetom pa so sposobni ohraniti notranji mir in zaupanje.

6. Dajte jim izbiro.

Ne ukazujte jim, kaj naj storijo. Namesto tega jim dajte izbiro znotraj tega, kar od njih želite. Na primer: »Na izbiro imaš dve možnosti: ali pospraviš sobo in greš k prijateljici na obisk, ali pa ne pospraviš sobe in ostaneš doma.«

7. Učite jih pozitivnih občutkov.

Visoko občutljivi otroci imajo zelo bogato notranje čustveno življenje, ki ga včasih težko obvladujejo. Pomagajte jim sprostiti nakopičene občutke na zdrav način in jim pokažite kako razviti moč in vpogled v to, kar jih naredi srečne in zadovoljne.

Če jih bomo razumeli, bodo zacveteli

Na žalost je v naši družbi visoka občutljivost pogosto interpretirana napačno. Po navadi vidimo samo njen negativen aspekt: sramežljivost, zadržanost, plašnost, sitnost in čustveno preobčutljivost.

A če zmoremo resnično pogledati v njihovo notranjost, odkrijemo dragocen zaklad. Zaradi izjemne sposobnosti opazovanja in pozornosti na okolico so namreč ti otroci po navadi zelo inteligentni, modri in ustvarjalni. Že zelo zgodaj lahko opazimo njihovo veliko sposobnost empatije in resnično sočutje.

Če želimo, da te lastnosti in sposobnosti zacvetijo, moramo takega otroka nujno vzgajati na podlagi razumevanja in spoštovanja njegove drugačnosti. V nasprotnem primeru bodo kot odrasli zelo verjetno podvrženi občutkom sramežljivosti, tesnobe in depresije.

Za podrobnejši vpogled v problematiko visoko občutljivih otrok priporočam knjigo »The Highly Sensitive Child«.