90 dni brez spolnosti v zakonu – modrost ali norost?

Ameriški igralec Terry Crews je javno spregovoril o tem, kako je 90-dnevni post od spolnosti izboljšal njegov odnos z ženo. Mnogim se to zdi nenavadno …

Del televizijskega intervjuja za HuffPost Live, v katerem je nekdanji igralec ameriškega nogometa, danes pa filmski igralec in voditelj, Terry Crews, spregovoril o pozitivnih učinkih 90-dnevne odpovedi spolnosti na njegov zakon, je na Facebooku videlo že skoraj 5 milijonov ljudi ter ga všeščkalo in delilo že na desetine tisočev ljudi. Posebej zanimivi pa so njihovi komentarji, saj poleg nekaterih pohvalnih glasov mnogi drugi te poteze ne morejo razumeti ali so do nje kritični. Tudi nekateri mediji so izrazili svoje presenečenje nad tem, da je kaj takšnega mogoče.

In kaj je v intervjuju povedal 47-letni Crews, ki je z ženo Rebecco poročen že 25 let in ima skupaj z njo 4 otroke (posvojil pa je tudi enega otroka iz njene prejšnje zveze)? Med drugim naslednje:

»Z ženo sva imela 90-dnevni post od seksa. 90 dni brez seksa, samo odnos, samo pogovori, objemi. In po 90 dneh sem bil bolj zaljubljen vanjo, bolj me je privlačila in bolje sem vedel, kdo ona sploh je, kot pa prej. Nič več ni bilo recimo tega – greva skupaj ven, da bova potem imela seks. Ne, zdaj je šlo za to – pojdiva skupaj nekam ven, ker bi se rad pogovarjal s tabo, rad bi te spoznal. Vsak moški/človek si želi intimnosti, to je tisto, kar iščemo, v resnici ne iščemo pornografije, iščemo nekoga, ki bi nas poznal in imel rad. To je vse, kar si vsak od nas želi.«

Moralo bi biti ravno nasprotno!

Med kritičnimi glasovi je bilo recimo najprej slišati začudenje, saj bi – glede na velik pomen spolnosti v zakonu – mnogi pričakovali ravno nasproten učinek. Nekateri kritiki so poročali o svojih negativnih izkušnjah s »prisilno« vzdržnostjo v času po porodu (ali podobnih situacijah). Spet drugi so izpostavili podatek, da po zadnji raziskavi kar 20 % poročenih ljudi med 18. in 60. letom v zadnjem mesecu tako ali tako ni izkusilo spolnosti, 6 % pa je vzdržnih že več kot leto dni (raziskava Relationships in America). V čem bi tem ljudem takšen post lahko pomagal?

A post, o kakršnem je spregovoril Crews je mnogo več kot le prisilno odpovedovanje spolnosti ali odsotnost vsakršne želje po njej, predvsem pa ni poglabljanje odtujenosti, umik ali celo beg iz odnosa. Gre za zavestno odločitev z določenim razlogom in smislom, v dobro nekoga ali nečesa, v ospredju pa je odnos ter negovanje in krepitev intimnosti med zakoncema.

Zakaj je danes tako težko razumeti post od spolnosti?

A takšne vrste odpovedi spolnosti je tema in ideja, ki je v današnji družbi precej tuja in nepoznana. Vzdržnost pred poroko (s poudarkom na spoznavanju in rasti v odnosu) je že dolgo passé, kontracepcija je omogočila spolnost kadarkoli brez strahu pred nosečnostjo ali spolno prenosljivimi boleznimi in tudi odpravila potrebo po omejevanju, nadziranju in usmerjanju želje po spolnosti. Tudi lahka dostopnost in razširjenost uporabe pornografije kot instant pripomočka za potešitev spolne potrebe ne pripomore ravno k razumevanju smiselnosti in predvsem uresničljivosti kakršne koli vzdržnosti. (Ni nenavadno, da v tem intervjuju tudi Crews spregovori o tem, kako se je sam boril z odvisnostjo od pornografije.)

Spolnost smo postavili na raven neobvladljive in neodložljive potrebe, na kateri sloni (in pade) odnos. Zato mora biti dostopna vedno. Ideja o odpovedovanju in omejevanju se zdi nesmiselna in celo škodljiva. Seveda v realnosti stvari ne delujejo tako (kot kažejo tudi statistike), a prepričanje ostaja močno zakoreninjeno.

Zakonci, ki jim odpoved ni tuja …

Na drugi strani, v veliki manjšini, pa smo zakonci, ki nam občasna vzdržnost ni tako tuja, saj je del naravnega načrtovanja družine. Z določenimi metodami se naučimo prepoznavati plodna in neplodna obdobja v ženinem ciklusu in glede na trenutno pripravljenost za novo spočetje izbirati čas, ko imamo spolne odnose.

Seveda odpovedovanje spolnosti v zakonu ni naravno, ustvarjeni smo tako, da po njej hrepenimo, naša telesa kličejo po tem – toliko bolj, kolikor bliže smo si s sozakoncem. Odpoved telesni združitvi, ki bi predstavljala naravno nadaljevanje in poglobitev te bižine, je nenaravna in težka. In lahko zahteva veliko večje napore za krepitev bližine med zakoncema. A to ne pomeni nujno, da je vedno nesmiselna in celo škodljiva.

Povezovati mora nekaj več

Mora pa zato v takšnih trenutkih par povezovati nekaj drugega in nekaj več – v primeru zakoncev Crews je bila to želja okrepiti in poglobiti druge vidika njunega odnosa, ki jih je spolnost včasih morda zasenčila ali bila celo njihov nadomestek namesto njihova dopolnitev in poglobitev – to so medsebojna komunikacija, spoznavanje, deljenje, intimnost in bližina. In zato je bila ta žrtev – odpoved izpolnitvi naravne želje po spolnosti – potrebna in smiselna. In je obrodila sadove.

Podobno je v primeru vzdržnosti zaradi naravnega načrtovanja družine – kadar ima par dobre razloge, zakaj trenutno ne more sprejeti novega življenja, ju povezuje občutek, da je trenutna žrtev smiselna v luči nekega višjega dobrega (okrepitev ali ohranitev zdravja ali zakona, skrb za že rojene otroke, vzpostavljanje minimalne gmotne varnosti družine …). Vzdržnost je sicer lahko kljub temu težka, a ni nujno nesmiselna in rušilna, ampak par povezuje v duhu skupnega prizadevanja za dobro.

Poleg tega odpoved spolnosti zaradi plodnost odpira oči še za nekaj več, kar je z uporabo kontracepcije povsem prezrto. Prebuja zavedanje o rodovitnosti in njeno spoštovanje. Ob tem zavedanju spolnosti ni več le golo zadovoljevanje potreb drug drugega, niti ni le povezovanje v najgloblji intimnosti, ampak ima tudi posebno ustvarjalno moč in veličino. V spolnem odnosu se odpirava nečemu velikemu, kar naju presega – novemu življenju. Skupaj stojiva pred nečim velikim, kar je hkrati najino in večje od naju, skupaj se temu čudiva (pogosto s strahospoštovanjem). V tem se lahko najin odnos poglablja in krepi. Hkrati pa je postavljen pred mnoga vprašanja, dileme, odločitve, morda celo stiske. A to odnos ohranja živ in daje spolnosti pridih skrivnostnosti, presežnosti in veličine, ki jo šele postopno odkrivava in razvozlavava.

To ni čas odpovedi odnosu

Hkrati pa čas takšne smiselne odpovedi spolnosti ne sme biti čas odpovedi odnosu, biti mora samo čas za iskanje drugih izrazov, s katerimi bi izrazil svojo naklonjenost, hrepenenje, občudovanje, doživljanje bližine. Seveda pa je za to potreben napor, zavesten trud, ustvarjalnost, včasih tudi načrtovanje. Povedati vse to s spolnostjo je veliko lažje . A govorica spolnosti je zares iskrena, globoka in osrečujoča le, kadar izreka in poglablja to, kar sicer vsakodnevno govoriva s svojimi življenji. Če je med tema dvema govoricama razkorak, ga je potrebno preseči. Lahko tudi s pomočjo vzdržnosti.

»Ob njegovi izkušnji se lahko vsi vprašamo, koliko smo v resnici povezani s sozakoncem v našem spolnem življenju – ne glede na to, s kakšno pogostostjo spolnih odnosov se lahko pohvalimo,« v svojem komentarju an to temo spodbuja ustanovitelj in urednik spletne strani Natural Woomanhood, Gerard Migeon. »Spolnost je lahko zadovoljujoča tudi samo za enega v paru, saj v fizičnem smislu moški ne potrebujejo intenzivne čustvene povezanosti, da bi doživeli vznesenost. Nas morda to lahko celo zaslepi, da ne zmoremo videti druge osebe, kot se je to dogajalo Crewsu? Ko začnemo zares iskati bližino z drugim, jo spoznavati, biti ob njej ranljivi in povsem transparentni, ni prejšnja vznesenost nič v primerjavi z na novo odkrito – to lahko razberemo iz Crewsovega primera.«

Odpoved telesni združitvi, ki bi predstavljala naravno nadaljevanje in poglobitev bižine v odnosu, je nenaravna in težka. A to ne pomeni, da je nujno nesmiselna in celo škodljiva.

Napor, ki se obrestuje

V obeh opisanih primerih vzdržnosti s smislom pa se v času vzdržnosti krepi občutek hrepenenja, ki je ob lahki in neprestani dostopnosti že skorajda izginil iz območja spolnost. Neizpolnjena goreča želja prebuja in hrani hrepenenje. In v izpolnitvi velikega hrepenenja je tudi veliko veselje. Odpira oči in prebuja hvaležnost za to, kar sedaj imaš, pa prej nisi imel. Ni več samoumevno (ali celo dolgočasno, nezanimivo), ampak ima posebno vrednost in poseben čar.

Crews tokrat ni spregovoril o težavah, s katerimi sta se soočala v teh 90 dneh, o vseh naporih, morda trenutkih dvomov … Gotovo jima niso tuji, kot niso tuji zakoncem, ki se trudijo živeti NND. Zelo lepo razvidno pa je, kaj je tisti okus in sad, ki je po 90 dneh ostal – na novo odkrita sreča in povezanost v zakonu. Verjetno zato ni nenavadno, da tudi raziskave o zadovoljstvu parov, ki živijo NND, kažejo, da večina parov meni, da se je ob tem njihov odnos poglobil, komunikacija izboljšala, spoštovanje okrepilo, spolnost pa zaradi tega bolj cenijo (VandeVusse et al. 2004)
Viri: huffingtonpost.com, mercatornet.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja