7 korakov, ki mi pomagajo, da se vidim tako lepa, kot sem

Foto: Shutterstock

Ženske imamo pogosto težave objeti svojo lepoto in si priznati, da smo dovolj lepe. Zapisala sem 7 točk, ki so pomagale meni, da sem okrepila sprejemanje in ljubezen do sebe.

1) Besede moža

Ko mi mož pove, kako lepa se mu zdim, mi to neverjetno pomaga! V resnici ne šteje nobeno drugo mnenje!

Morda bi bila marsikatera ženska zgrožena, toda z veseljem se uredim tako, kot je všeč njemu, in pri tem upoštevam njegove predloge glede frizure in glede oblek. Sem tudi že vrnila in zamenjala oblačilo, za katero se mu je zdelo, da ne poudari moje lepote. In to storim z veseljem.

In če moža še nimaš? Upam, da ti kompliment zmore dati oče. Njegove besede so zate in za tvoje samospoštovanje izrednega pomena. In če ti oče ne zmore dati komplimenta? Potem se spomni na Očeta. On je mnenja, da si dobra »za umret’!«. Dobesedno. Si njegova stvaritev in kot taka brez napak!

2) Besede hčerke

Včasih mi hčerka iskreno in spontano reče: »Mami, kako si lepa!« Te besede niso nujno vezane na moj zunanji izgled, izreče jih tudi tedaj, ko na sebi nimam prav nič takega, kar bi me delalo posebej lepo.

Učinka teh besed se ne da opisati.

In če hčerke še nimaš ali ti ne izreče takih besed? Potem so zelo pomembne prijateljice, ki znajo dati dobre komplimente. Izogibaj se kvazi prijateljic, ki ti subtilno sporočajo, da nisi dovolj dobra. Saj veste, v stilu:  »Ta majčka ti prav pristoji, skrije tvoj, kmh, trebuh.«

3) Aktivnejše življenje

Zelo hitro me potegne v delo za računalnikom. Bolj kot visim za računalnikom, manj sem si všeč (in verjetno so spremembe na telesu tudi v resnici vidne). Ko sem fizično aktivna, sem si bolj všeč.

Čedalje bolj odkrivam, da mi še najbolj ustreza, da se na tek ali sprehod podam sama. Da mi ni treba koga preganjati ali koga loviti, temveč da tempo lahko prilagajam sebi. In na moje presenečenje sem ugotovila, da je tako dosti intenzivnejši.

4) Primerna oblačila

Nisem več najstnica, a obožujem vesele barve. Pomembno je, da izberem oblačila, ki izražajo moj odnos do življenja, a se mi zato ni treba tlačiti v preozka / prekratka oblačila. Če uspem najti dober kos garderobe, lahko v njem zablestim ne glede na številke na tehtnici in nepopolnosti v ogledalu.

5) Sprejemanje obdobja, ko s seboj nisem najbolj zadovoljna

Prebiram o odnosu do sebe, molim, predavam mladim, pišem članke … a še vedno se mi zgodi, da imam obdobje, ko s svojim izgledom nisem zadovoljna.

Takrat me skušnjavec res uspešno preganja: najprej mi zaseje dvom vame, potem pa dvom v moje delo. »Neiskrena si, ko govoriš mladim, saj še sama sebe ne moreš imeti rada!« mi prišepetuje. Toda ne pustim se mu več! Enostavno sem ugotovila, da je to le obdobje (ponavadi povezano s ciklusom), ki bo minilo. In v vse stvari, ki jih izrečem mladim, iskreno verjamem.

6) Izogibanje primerjanju

V naši hiši ni televizije. S tem smo se v obsežni meri izognili primerjanju, kar je še posebej pomembno za naju s hčerko. Nimamo niti naročene nobene revije.

O lepoti ženske in problemu razkazovanja smo se v nekem obdobju pogovarjali skoraj ob vsakem jumbo plakatu. Ugotovila sem, da je izzivov po primerjanju (še vedno pridejo) toliko manj, da se mi večkrat zgodi, da me spodbudijo (k bolj zdravi hrani, teku ipd.) kot pa, da bi me zagrenili.

Stran s tem! Ne pozabi misli nekega jezuita: »Primerjaj in obupuj!«

7) Branje dobrega čtiva

Tudi sama si premalokrat vzamem čas za branje, a kar preberem, me običajno dviga in mi pomaga pri sprejemanju sebe. Naj si bo to dober članek (na iskreni.net seveda J) ali misel iz knjige. Marsikdaj ostane samo ena misel, a je ta dovolj, da me hrani še dolgo časa.

Pomembno je, da dobro čtivo hrani dušo. Kajti lepota duše se vedno odseva tudi na obrazu, obratno pač ne nujno.