6 nasvetov, da bo vaš otrok vzljubil knjige

Foto: Shutterstock

Ste eni tistih staršev, ki si želite, da bi vaši otroci več brali, pa ne veste čisto, kako se tega lotiti? Ali pa se vsaj strinjate, da je branje zelo koristna prostočasna aktivnost in jo je pri otrocih dobro spodbujati?

Ker dokaj pogosto dobim vprašanje, kako pripravim svoje otroke do tega, da imajo tako radi knjige, sem se odločila svojih 6 točk kar zapisati in deliti, čeprav niso nič revolucionarnega. Morda pa komu pridejo prav.

1. Z zgledom

To je temelj vzgoje na vseh področjih življenja. Otrok se uči s posnemanjem. In ravno tako, kot se od mame nauči jezika, mimike, postopanja v vsakdanjih situacijah, se nauči preživljati prosti čas, kot to vidi početi starše.

Torej je prvo pravilo, če želite, da bo vaš otrok bralec: pustite, naj vas vidi s knjigo v roki. In to ne samo na morju.

2. Z vsakodnevnim branjem

Če branje zgodb ni del vaše večerne rutine, naj to čim prej postane. Ali pa navado vsakodnevnega branja postavite v čas, ki vašemu dnevnemu ritmu najbolj ustreza.

Otroci obožujejo poslušanje našega glasu, ko jim beremo. V našem naročju se počutijo varne, vedno lahko kaj vprašajo, če ne razumejo, hkrati pa imajo dober razgled na ilustracije.

Prednost tega, da vi berete knjige otrokom, je tudi, da jih lahko opozorite na morebitne sporne vsebine in se z njimi o tem pogovorite.

Že dveletni otroci lahko sedijo nekajminutni zgodbi, zato je prav, da jim brati začnemo zgodaj. In da ne nehamo, ko začnejo sami obvladovati črke. Večerno branje lahko ostane rutina še globoko v tretjo triado osnovne šole.

Če boste le znali izbrati zgodbe, ki bodo otroke pritegnile, da bo komaj čakal naslednji večer in z njim naslednje poglavje. Za fante morajo biti ponavadi napete in smešne, za punce morajo biti največkrat vsaj malo kičaste.

Prednost tega, da jim knjige berete vi je tudi, da jih lahko opozorite na morebitne sporne vsebine in z njimi o tem pogovorite.

3. Z obiski knjižnice

Vem, da v marsikaterem manjšem kraju knjižnice niso tako dobro opremljene, kot bi morale biti, da bi se jih človek veselil obiskati. A v še tako majhni knjižnici se najde kaj zanimivega, poučnega ali zabavnega.

In če po določenem času bližnja knjižnica ni več zanimiva, lahko z družino občasno organizirate izlet v knjižnico v najbližjem mestu, tudi če le zato, da se otrok malo sprehodi med obilico knjig, se malo razgleda in kaj polista.

4. S kupovanjem knjig

Kako naj vzgojimo knjigoljuba, če mu ni doma ves čas na voljo vsaj nekaj knjig? So nekatere knjige, ki bi jih morala imeti vsaka slovenska družina s predšolskimi otroki vedno dosegljive na knjižni polici.

Moj osnovni izbor bi bil: ilustrirano sveto pismo ali zgodbe iz svetega pisma, Maček Muri, Moj prijatelj Piki Jakob, Juri Muri v Afriki in Sapramiška. Povsem dobrodošlo je, da v komentarjih dodate še svoje predloge za obvezno vsebino knjižnih polic družine s šolarji in/ali srednješolci.

5. S podarjanjem knjig

Knjiga je lahko zelo lepo darilo, če je pisana otroku na kožo. Če ni takšna, kakršno bi si vi želeli, da je otroku všeč, temveč takšna, po kakršni je otrok že hrepenel, ali pa ni niti vedel, da obstaja, a mu prinese neznansko zadovoljstvo.

Za nekatere je to lahko enciklopedija o vesolju ali atlas, za druge zbirka šal ali pesmi, za tretje slikanica. Ali boste znali izbrati otroku knjigo, ki jo bo oboževal in se k njej vedno znova vračal, je tudi test, koliko ga poznate, razumete.

6. Ugašajte elektronske napravice:

Saj veste, da ne mislim mikserja ali sesalca, ampak televizijo, računalnik, tablico in telefon. Če ima otrok na voljo dve izbiri, bo skoraj zagotovo izbral lažjo, lagodnejšo, torej če ima na voljo gledanje risank ali pa branje, se ne bo odločil za branje.

Če pa ima dostop do tehnologije omejen, bo mnogo prej posegel po knjigi, ali pa vam pustil da mu berete. To seveda terja nekaj discipline tudi od vas – od tega, da sami manj gledate v ekrane, do tega, da vsakodnevno namenite nekaj svojega časa za glasno branje otroku. Edini način, da otroka vzgojite v bralca, je, da pač to (p)ostanete tudi sami (glej 1. točko).

Na koncu naj povem, da so vsi trije moji otroci še predšolski in izmed njih samo najstarejša že bere. Niso še dosegli starosti, ko se večinoma mladinci (vsaj začasno) odvrnejo od knjig.

Empiričnih dokazov o dolgoročni uspešnosti zgornjih vzgojnih prijemov torej nimam. Samo tega, da sta moja starša z njimi več kot učinkovito opravila svoje delo. Hvala mami in še posebej oči!