5 razlogov, zakaj mi je dragoceno, da moža 1x tedensko zvečer pogrešam

Vir: Shutterstock

Imam krasnega moža. In smo povprečna mlada družina, ki ob vseh obveznostih komaj uspe dihati. Zato mi je bilo zelo dragoceno, da se je mož po mojem prigovarjanju končno odločil, da bo začel en večer v tednu hoditi na košarko.

Ja, prav ste prebrali. Dragoceno mi je, da mojega moža en večer med tednom ni doma. To za preostale člane družine, ki jo poleg mene sestavljajo še trije otroci v starosti med 15 mesecev in 6 let, pomeni, da moramo večerno rutino opraviti sami.

Pozitivni sadovi moževe odsotnosti zaradi rekreacije

Preden povem, s katerimi izzivi se zaradi tega srečamo, naj naštejem pozitivne posledice moževega rekreiranja:

1. Intenzivno gibanje eno uro in pol tednesko, kakor ga doživi ob košarki, je zelo dragoceno za moževo zdravje. Mož dela praviloma več kot osem ur v sedečem položaju in ob stalnem stresu. Takšen način preživljanja se mu je začel negativno izražati v zdravstvenih težavah. Zdravnik mu je poleg zdravil dal tudi toplo priporočilo, da se prične gibati dva do trikrat na teden po eno uro. Priporočila trenutno še ne zmore v polnosti upoštevati, kljub temu da pol ure gibanja opravi vsak dan s kolesarjenjem v službo. Toda to gibanje nikakor ni isto, je pa bolje kot nič.
2. Ob igri košarke se mož resnično sprosti in naslednji dan je zelo umirjen. Torej imamo vsaj eno jutro, ob siceršnjem hitenju, bolj mirno in sproščeno. To je za našo družino zelo, zelo dobrodošlo.
3. Mož se druži z drugimi moškimi, ki govorijo in mislijo na podoben način kot on. Praviloma mu ostane več moči za razumevanje mojih sporočil in se ob tem ne počuti ogroženega. Lahko si celo dvoriva.
4. Kadar njegova ekipa zmaga, postane še posebej notranje zadovoljen in iste službene stresne situacije so zanj zaznane manj stresne kot sicer.
5. Ob rednem treningu ima tudi več telesne moči za igro z otroki. Igre postanejo bolj kreativne in v družbi otrok ne zaspi. Kadar večer košarke izpusti, praviloma je to zaradi službe, ob igri z otroki v naslednjih dneh pri belem dnevu zaspi. Tega ne želi, a njegovo telo se kar samo ugasne.

Otroci so sprva pogrešali, zdaj pa očeta celo spodbujajo

Moja izkušnja moževe odsotnosti zaradi košarke je glede na posledice zelo pozitivna. Tisti večer, ko moža ni, je bolj naporen, a se nanj trudim telesno, duševno in duhovno pripraviti. Otroci namreč več jokajo. Vsak izmed treh si zvečer želi več pozornosti, pomoči in stiskanja.

Odsotnost moža je lahko tudi podarjeni čas za ženo. V človeka je namreč položeno tudi hrepenenje po izvirni samoti ali mirnem počitku po napornem dnevu.

V začetku je bilo z njihove strani tudi še veliko vprašanj: »Kje pa je ati, kdaj pa pride, atija pogrešam« … Sedaj, ko se sezona košarke bliža koncu in smo se odsotnosti že dokaj navadili, ga starejša hčerka že sama spodbuja, naj gre, in naslednji dan vedno vpraša: »Ati, ali si zmagal?« Vedno mu ob odhodu tudi naročimo, naj se vrne brez poškodb, saj ga naslednji dan že potrebujemo. 😉

Dobro vemo, da je v mislih z nami tudi, ko fizično ni prisoten. Ko se končno prebijemo čez umivanje in krtačenje zob ter se spravimo v posteljo, otroci ob večernem prepevanju in molitvi zaspijo.

Odsotnost moža je lahko tudi podarjen čas za ženo

Takrat se začne moj čas. Te podarjene trenutke izkoristim za branje kakšne dobre knjige, pokličem prijateljico, delam kakšne zapiske, pregledam elektronsko pošto ali pa samo v miru pojem svojo večerjo ter uredim dom in sebe ter uživam tišino ter se začutim v svojem telesu in mislih.

Včasih se zgodi, da sicer od utrujenosti kar z otroki zaspim, a tudi to naredim brez slabe vesti. V človeka je namreč položeno tudi hrepenenje po izvirni samoti ali pa mirnem počitku po napornem dnevu.

Preberite še: Moja »resnica« o tem, kako me žena 1x na teden rada pogreša zaradi košarke