10 razlogov, zakaj se mladi nočemo poročiti

Torek, 30. april 2013, 5:10
Image
ne porociti01

Pomen in vloga zakonske zveze sta se s časom zelo spreminjala, a tudi danes se mladi soočajo z vprašanji, kot so: »Kdaj se poročiti? Kaj mi poroka sploh pomeni? Kako bo na to gledala moja družina in okolica?«

Z razliko od "starih" časov, ko je na poroko vplivalo mnogo drugih – zunanjih – dejavnikov, je danes poroka predvsem osebna odločitev vsakega posameznika. Mnogi bi rekli, da je to seveda zelo pozitivno in napredno, a sam bi rad izpostavil tudi drugo plat te evolucijske spremembe.

Instant poroke imajo tako dolg rok trajanja, kolikor je bilo vloženega časa v odločitev zanje.

Mladi danes živimo v drugačnem svetu. V svetu, kjer je za skoraj vse poskrbljeno. Mnogo se jih z odraslim svetom sreča šele v poznih študentskih letih, ko zaščita socialne države popusti in se naenkrat znajdejo soočeni z mnogimi vprašanji, ki v mlad um prinašajo predvsem zmedo in negotovost. Tudi misel za poroko najprej naleti na zelo velik odpor. Na spletu lahko najdemo veliko razlogov, ki jih mladi navajajo za ohranitev samskega življenja:

1. Sem premlad.

2. Rad bi imel še kaj od življenja.

3. Komaj skrbim že zase.

4. Poroka zahteva ogromno dela.

5. Poroka prinaša spremembe in odrekanje.

6. Nimam denarja za poroko.

7. Poročiti se želim iz ljubezni in ne pod pritiskom okolice.

8. Kaj pa, če lahko dobim več?

9. Želim boljši zakon, kot ga imajo moji starši ali ljudje v medijih.

10. Ne želim biti eden izmed tistih, ki se poročijo kar z vsakim.

Ko sem pregledoval dane odgovore, sem se ustavil ob štirih vprašanjih, ki bi si jih morali mladi zastaviti, ko se soočajo z zakonsko zvezo.

Poroka – začetek ali konec poti?

Veliko mladih ima občutek, da je poroka nekaj, kar si moraš zaslužiti. Torej češnja na torti, ki zaključuje uspešno izpeljan projekt. Res je, da je poroka sad začetnega vložka v odnos, a vsekakor je ne smemo dojemati kot končni cilj. Poroka je prvi korak, ki mlad par šele vpelje v skupno življenje. Spomladi po Ljubljani srečaš veliko ljudi, ki trenirajo za tradicionalni tek trojk. Predvsem mi v oči padejo tisti, ki se z elastično vrvico navežejo drug na drugega in si s tem pomagajo premagovati težje odseke proge. Tako lahko tudi na poročni par gledamo kot na dva tekača, ki imata pred seboj nepredvidljivo pot, na kateri sta si pripravljena pomagati.

Poroka – iz ljubezni ali plod razuma?

Poroka sicer res temelji na ljubezni, a mora biti v prvi vrsti odraz osebne odločitve.

Že stari pregovor govori o tem, da je potrebno pomembne odločitve v življenju "prespati". Tudi pri poroki je tako. Instant poroke imajo tako dolg rok trajanja, kolikor je bilo vloženega časa v odločitev zanje.

Ni si dobro dovoliti, da nas čustva prevzamejo do te mere, da pomembne odločitve sprejemamo nepripravljeni na njihove posledice. Zavedati se moramo, da poroka sicer res temelji na ljubezni, a mora biti v prvi vrsti odraz osebne odločitve. Odločitve za skupno življenje v dobrem in v slabem.

Kako vidim sebe in kaj od sebe pričakujem?

Osebna odločitev za poroko od posameznika zahteva močno osebno refleksijo. Vsak se mora sam soočiti z vprašanji, na katera morda še ni pripravljen ali pa se jim je namenoma izogibal. Se lahko mirno pogovarjam o najini skupni prihodnosti? Ali pa me že sama misel na to razdraži in v meni pusti neprijeten občutek? Ne dovolimo si, da strah narekuje vaše življenje. Življenje je sestavljeno iz težkih odločitev, katerih bremena si je potrebno razdeliti.

Kako vidim druge in kako drugi vidijo mene?

Pravi življenjski sopotniki so tisti, ki so z nami pripravljeni v vsej polnosti stopiti na pot, četudi zanjo ni nobenih garancij.

Seveda pa stvari cenimo po tem, kako so bile cenjene, ko smo z njimi odraščali. Povezava izkušenj, ki jih imamo iz svojih izvirnih družin, z dojemanjem zakramenta poroke je zelo velika. To seveda ne pomeni, da bodo vsi, ki prihajajo iz stabilnih družin, takšno tudi imeli. Potrebno pa je, da se zavedamo, kako nas pretekle izkušnje v življenju zaznamujejo in nehote v nas puščajo strahove in dvome.

Morda sem res premlad za poroko. Toda morda se le bojim odraslega sveta. Morda res še nisem pripravljen sprejeti tako velike odgovornosti. A morda me je samo strah, da bom klonil pod težo odgovornosti. Morda res nisem material za poroko. Toda morda globoko v sebi čutim, da bi si moj partner zaslužil več, kar bi mu lahko omogočil, če bi se mu resnično predal ...

Poroka je res lahko samo podpis na kosu papirja, toda lahko je mnogo več. Način, kako se bosta s partnerjem lotila soočanja s tem korakom, pa je zelo dober pokazatelj bodočega skupnega življenja. Tako kot se pravi prijatelji pokažejo šele, ko zares potrebujemo pomoč, so tudi pravi življenjski sopotniki tisti, ki so z nami pripravljeni v vsej polnosti stopiti na pot, četudi zanjo ni nobenih garancij.

Domen Strmšnik je zakonski in družinski terapevt, ki deluje pod okriljem Študijskega in raziskovalnega centra za družine (ŠRCD).

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9 do 12 let)

marec - maj 2020

Ljubljana, Celje, Koper, Sveti Duh, Nova Gorica,
Kobarid