Vam v lekarni lahko zavrnejo izdajo zdravila, ki je etično sporno?

Thumbnail

Po veljavni zakonodaji ima to svobodo in pravico. Zakon o zdravstveni dejavnosti  in zakon o zdravniški službi namreč določata, da imajo vsi zdravstveni delavci pravico do ugovora vesti pri opravljanju svojega dela.

Vendar pa v praksi pogosto ni tako. Zaposleni so namreč deležni šikaniranja s strani delodajalcev, ki od njih zahtevajo, da izdaje zdravil ne smejo zavrniti, ne glede na svoja etična in moralna načela. Prav tako so pogosto deležni tudi nerazumevanja s strani sodelavcev. Zaradi nezmožnosti uveljavitve ugovora vesti so deležni tudi diskriminacije in oviranja pri uveljavljanju v svojem poklicu.

Ugovor vesti spada med mednarodno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine. V 46. členu ustave republike Slovenije je določeno, da je ugovor vesti dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.

Na področju lekarniške dejavnosti se v zadnjih letih uveljavlja pravica do ugovora vesti farmacevtov, ki jo uveljavljajo na področju izdajanja etično spornih zdravil. Vendar pa sam postopek uveljavljanja vesti za farmacevte ni določen in urejen, zato je v praksi težko izvedljiv.

Državni zbor zavrnil opredelitev ugovora vesti v Zakonu o lekarniški dejavnosti

V državnem zboru je v letošnjem letu v teku sprejemanje Zakona o lekarniški dejavnosti. Na javni predstavitvi mnenj 10. novembra 2016 je sodelovalo tudi Združenje farmacevtov za življenje, ki je podalo svoje poglede na uvejavljanje ugovora vesti.

Opozorilo je na nedopustne razmere, v katerih se farmacevti lahko znajdejo in so prisiljeni ravnati v nasprotju z lastno vestjo. Prav tako je opozorilo, da imajo uporabniki pravico do obravnave s strani farmacevtov, ki pri svojem delu zagotavljajo najvišje etične in strokovne standarde.

Med etično sporno zdravila spadajo tudi kontracepcijska sredstva. Ta so za marsikoga sporna zaradi svojega načina delovanja, saj lahko delujejo abortivno. Tu so problematični predvsem maternični vložki, pa vendar lahko pride do abortivnega delovanja tudi pri ostali hormonski kontracepciji. Poleg tega se t.i. “urgentna kontracepcija” (kontracepcija po nezaščitenem spolnem odnosu) dobi v lekarni brez recepta in je tako vsa odgovornost za izdajo na farmacevtu.

Pobudi Združenja farmacevtov za življenje je prisluhnila poslanska skupina Nove Slovenije, ki je vložila amandma, s katerim bi ugovor vesti za farmacevte v Zakonu o lekarniški dejavnosti natančno opredelili. A je amandma državni zbor na drugi obravnavi 13. decembra 2016 zavrnil. Proti so glasovali poslanci SMC, SDS, SD, ZL in Desus. Več o tem v članku na Domovini.

Med razpravo je bilo opaziti veliko nerazumevanja in nasprotovanja ugovoru vesti. Poslanec SD Jan Škoberne je tako denimo celo enačil uveljavljanje ugovora vesti s prepovedjo svobode odločanja o rojstvu otrok, s čimer je jasno pokazal tako pojma nepoznavanje ugovora vesti kot tudi odločanja o rojstvu otrok.

Ministrica Milojka Kolar Celarc: ugovor vesti za farmacevte je že urejen

Na razpravi se je do amandmaja opredelila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je zagotovila, da je ugovor vesti urejen sistemsko in sicer v Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Ker so tudi farmacevti zdravstveni delavci, je tako po besedah ministrice ugovor vesti omogočen tudi njim.

A Zakon o zdravstveni dejavnosti v 56. členu, kjer opredeljuje ugovor vesti, govori na splošno o pravici do ugovora vesti pri “zdravstvenih posegih”. Pravno-formalno sem sicer sodi tudi farmacevtska dejavnost oziroma svetovanje, a v praksi se tisti, ki želijo uveljaviti ugovor vesti, pogosto srečujejo z nasprotovanji in nerazumevanjem s strani delodajelcev – tudi zaradi te nedorečenosti.

Prav zato so si v Združenju farmacevtov za življenje prizadevali, da se jasni členi o ugovoru vesti zapišejo v Zakon o lekarniški dejavnosti. Poleg tega opozarjajo tudi, da bi bilo treba po sprejemu zakonske podlage izdelati jasne smernice, kako postopati v takih primerih.

Kaj pravzaprav pomeni ugovor vesti?

Ugovor vesti pomeni zgolj to, da farmacevt, ki ga uveljavlja, sam uporabnikom ne izda zdravila, ki se mu zdi etično sporno in to uporabniku tudi razloži. Uporabnik ima vseeno pravico do tega zdravila, le da mu ga v takem primeru izda drug farmacevt, ki nima ugovora vesti.

Z ugovorom vesti se tako samo omogoči zdravstvenemu delavcu, da ne opravlja tistih del, ki se mu zdijo etično nesprejemljiva, s tem pa z ničimer ne posega v pravico in svobodo uporabnika, ki mu je storitev še vedno na voljo, le pri drugem izvajalcu.

Kako je s tem v svetu?

V razvitem svetu je nekaj povsem normalnega, da imajo farmacevti ugovor vesti. Tako je tudi normalno, da obstajajo lekarne, ki ne izdajajo etično spornih zdravil.

In te svobode, da bi farmacevt tudi v praksi lahko deloval v skladu z etičnimi normami in svojo vestjo, si želimo tudi v Sloveniji.

Vabljeni tudi k ogledu filma, ki so ga v Združenju farmacevtov za življenje posneli z namenom osvetlitve problematike dela farmacevtov.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja