Vaclav Havel: v spomin

Štefan Kržišnik
Torek, 20. december 2011, 15:23
Image
Vaclav Havel

Smrt nekdanjega češkega (in češkoslovaškega) predsednika Vaclava Havla se me je osebno dotaknila. Spomnila me je namreč na čase pred 20 leti, ko smo mladi v Vzhodni Evropi doživljali nekaj podobnega, kot doživljajo danes mladi v arabskih deželah: navdušenje nad spremembami in upanje na boljšo prihodnost.

V spomin nanj naj zapišem nekaj misli iz njegovega zgodovinskega novoletnega govora državljanom Češkoslovaške ob vstopu v leto 1990, ki razodevajo vse potenciale, ki jih je Havel nosil v sebi kot umetnik, intelektualec, politik in državnik.

Nagovor je Vaclav Havel imel 1. januarja 1990, 3 dni za tem, ko je bil 29. decembra 1989 po žametni revoluciji s strani takratne češkoslovaške skupščine izvoljen za predsednika.

Nagovor ob novem letu 1990, 1. januar 1990

»Dragi državljani, 40 let ste od mojih predhodnikov na ta dan poslušali isto zgodbo v različnih odtenkih: kako je naša država cvetoča, kako izdelamo na milijone ton jekla, kako srečni smo, kako zaupamo vladi in kako se pred nami razgrinja svetla prihodnost. Predvidevam, da me niste predlagali na položaj predsednika, da bi vam tudi jaz lagal.«

»Najhuje je, da živimo v svetu moralnega onesnaženja. Moralno smo oboleli, ker smo se navadili, da govorimo nekaj drugega, kot mislimo. Naučili smo se, da v nič več ne verjamemo, da drug drugega ignoriramo, da skrbimo samo zase.«

»Govorim o nas vseh. Mi vsi smo se navadili na totalitarni sistem, ga sprejeli kot nespremenljivo dejstvo in mu tako pomagali, da se je še naprej razvijal. /…/ Nihče od nas ni samo njegova žrtev. Smo tudi njegovi soustvarjalci.«

»Dedščino tega režima moramo sprejeti kot greh, ki smo ga zagrešili proti samim sebi. Če bomo to sprejeli, bomo razumeli, da je odvisno od nas, in to samo od nas, ali bomo v zvezi s tem kaj ukrenili. /…/ Svoboda in demokracija vključujeta odgovornost nas vseh.«

»Samozaupanje ni napuh. Ravno nasprotno: samo oseba ali narod, ki ima samozaupanje v najboljšem pomenu besede, je zmožna, da posluša drugega, da ga sprejema kot enakega, da odpušča sovražnikom in obžaluje lastno krivdo.«

»Sanjam o republiki, ki bo neodvisna, svobodna, demokratična, ekonomsko uspešna in socialno pravična; o človeški republiki, ki bo služila posamezniku in tako imela upanje, da ji bo posameznik to služenje vračal.«

»Za zaključek želim reči, da bi bil rad predsednik, ki bo manj govoril in več delal.«

Kako univerzalne misli, aktualne tudi za današnji čas! Morda bi še posebej Slovenci potrebovali, da nam jih nekdo izreče 22 let po njihovem nastanku, na pragu leta 2012.

Celoten govor: http://old.hrad.cz/president/Havel/speeches/1990/0101_uk.html.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem