Umetnost zmore več

Thumbnail

Prvič na ogled tudi predmeti, najdeni v Hudi jami.

Sinoči so v Škofji Loki v spomin na 70-letnico konca druge svetovne vojne odprli veliko razstavo ČLOVEK, GLEJ. Izjemen obisk je nemo pričal, kako zelo močno je slovenski narodni pasijon prisoten v naših osebnih in kolektivnih razmišljanjih in čutenjih.

Odgovor zoper nekulturo? Še več kulture!

Ker vrhovi lokalne oblasti niso pokazali razumevanja za celostno obeležitev tragičnih dogodkov ob koncu druge svetovne vojne, se je loška civilna družba organizirala sama. Škofja Loka je namreč eno tistih slovenskih okolij, ki jim v letih 1941-45 nista prizanesla ne tuja okupacija in ne domača revolucija.

Po vseh teh letih so rane še vedno nezaceljene, delitve pa globoke in hkrati tik pod površjem. Pobudniki razstave so se tega zavedali, zato so pri snovanju vse od začetka izhajali iz spoštovanja vsake človeške osebe, vsake žrtve.


Foto © Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana

Na razstavo smo bili tako vabljeni z besedami, da »želi razstava že v naslovu nagovoriti človeka, vsakogar posebej, in hkrati usmeriti pozornost k človeku in njegovi bivanjski vrednosti. Obenem želi pripomoči k odpiranju javnega prostora za spoštljivo, sočutno soočenje s človeškim trpljenjem, ki je zaznamovalo čas ob koncu druge svetovne vojne in po njej.«

Po dveh mesecih in pol predanega dela ožjega kroga odgovornih smo bili včeraj priča otvoritvi razstave, na katero bi bile ponosne tudi kulturne ustanove na državni ravni. Ker slednje niso opravile svojega dela, morajo to namesto njih z lastnimi sredstvi in v svojem prostem času opraviti posamezniki, ki še premorejo dovolj vizije in poguma.


Ive Šubic, Dražgoška pieta

Razlikovanje med bistvenim in nebistvenim

Vse tri sklope razstave – vseslovensko razstavo likovnih del 26 umetnikov, razstavo 21 loških likovnikov in razstavo predmetov iz množičnega grobišča iz rudnika Huda jama – povezuje motiv Antigone.

Nanj se je navezal tudi slavnostni govornik na otvoritvi prof. dr. Kajetan Gantar. V svojem nagovoru je med drugim poudaril vlogo in pomen resnice v življenju vsake družbe. Tudi če je zaukazana neresnica, je glas Antigone močnejši. Prebuja se v vseh nas, prebuja se tudi med umetniki – književniki, likovniki, gledališčniki in drugimi.   


Slavnostni govornik akademik prof. dr. Kajetan Gantar

Organizatorje razstave so bili tako deležni pohvale, da so na ustvarjalen in domiseln način povezali arheološke eksponate naše polpretekle zgodovine z vrhunskimi likovnimi stvaritvami. »Vstop v Hudo jamo« je resnično eden najpretresljivejših delov razstave.

Če sta prostora, kjer so razstavljena likovna dela, svetla, je prostor, kjer so pietetno razstavljeni predmeti iz omenjenega množičnega grobišča, v temi, v rovu. Povabljeni smo, da s pomočjo ročnih svetilk potujemo od ene do druge vitrine in se osebno srečamo z usodami ljudi, zazidanimi za enajstimi pregradami.

Smrt je premagala življenje, toda spomin je premagal smrt

Na predstavitvi smo lahko slišali, kako je potekalo restavriranje predmetov iz Hude jame. V tišini. Kako je potekalo postavljanje razstave. V tišini.


Vhod v Hudo jamo = vhod v temo
(na levi slika Staneta Kregarja, na desni Jošta Snoja)

Kdor v temi ob soju svetilke vsaj nekaj časa motri ohranjeni molitvenik, žico, očala, zlat zob, svetinjico … ne more ostati neprizadet. V ospredje stopi človek. Zato je akademik Gantar navzoče starše, vzgojitelje in učitelje pozval, naj na razstavo pripeljejo tudi svoje otroke in učence.

Da se zgodovina ne bi več ponavljala. Tudi ne v prostorih opuščenega nunskega samostana: kjer je trenutno razstava, je bil v času  po drugi svetovni vojni – v miru! – kraj groze: taborišče za okoli 3 tisoč ljudi, za mnoge od njih se še danes ne ve, kje so pokopani.


Otvoritve se je udeležil tudi pisatelj, pesnik in dramatik akademik Zorko Simčič (levo). 
Za uvod je bila prebrana njegova pesem “In vendar – nekoč bo!”
Na sliki sta še Alojzij Pavel Florjančič (v sredini) in Klemen Karlin (desno).

In vendar – nekoč bo!

Jih bo prižgal tvoj sin,
ali tvojega vnuka vnuk,
toda nekoč — bo.
Svečka ob svečki.
Zlate jase sredi kočevskih gozdov,
svetli vbodljaji obrobljenih kraških jam,
bele trepetajoče groze dolenjskih dobrav —
nekoč bodo zagorele svečke,
sredi noči bo svetal dan
od Triglava do Kolpe,
od Trsta gor do Šentilja.

Ne za njih duše, ki so, kjer so,
ne za njih telesa, ki jih ni, kjer so bila,
(iz korenin so znova vzklili v svet,
kot rože enooke zrejo v nas,
kot veje stezajo roké do nas),
ne … svečke, v zvest spomin
na vsa ta dolga temna leta,
ko so bili nam luč. 

(Zorko Simčič, zbirka Korenine večnosti, 1974)


Ob robu razstave si je mogoče ogledati tudi kratki film Teta Mara (režija David Sipoš, scenarij Rok Andres)

Razstava ČLOVEK, GLEJ je v Škofji Loki na ogled od 15. maja do 21. junija 2015, spremlja jo še množica drugih kulturnih dogodkov. Več na povezavi www.staraloka.si.

Organizatorji so Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka v sodelovanju s Civilno-družbeno pobuda Resnica in sočutje 1945–2015.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja