Sprejeta resolucija o diskriminaciji evropskih kristjanov

Pravic kristjanov ne jemljemo dovolj resno, pravi Svet Evrope. Slovenski predstavniki niso glasovali.

Po razpravi, v kateri je bilo govora o več primerih dejanskega in pravnega nasilja nad evropskimi kristjani, je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope na svojem zimskem zasedanju 29. januarja letos z veliko večino navzočih glasov sprejela resolucijo, ki v državah članicah zahteva več verske svobode in spoštovanje verskega pluralizma.

Spremno poročilo navaja, da je verska svoboda temeljna človekova pravica in glavna varovalka sodobne demokratične in pluralistične družbe. Cilj razprave in sprejemanja dokumentov je bil tako dvig zavesti evropskih državljanov o pomenu mirnega sobivanja ljudi različnih veroizpovedi in prepričanj.

67x ZA, 2x PROTI resoluciji. Slovenci se glasovanja niso udeležili.

Evropa, ki bi morala biti mednarodni zgled spoštovanja verske svobode, žal postaja nasprotje tega ideala evropskega povezovanja. Množijo se poročila o nasilju, vandalizmu in drugih oblikah sovražnosti do kristjanov in cerkva na evropskih tleh. Mediji te pojave praviloma niti ne zaznajo in o njih ne poročajo, z obsodbami so zelo skope tudi pristojne državne ustanove.

Diskriminacija kristjanov tukaj in zdaj

Resolucija »Lotiti se nestrpnosti in diskriminacije v Evropi s posegnim ozirom do kristjanov« (Tackling intolerance and discrimination in Europe with a special focus on Christians) se naslanja na poročilo, ki vsebuje mnogo primerov iz vse Evrope. Posebej poudarjena je bila diskriminacija evropskih kristjanov na delovnem mestu in v javnih ustanovah.

Parlametarci so nacionalne zakonodajalce pozvali, da poskrbijo za razumno ureditev razmer, ki bo v praksi spoštovala svobodo veroizpovedi. Prisotni so obsodili tudi primer Nizozemske, ki je matičarjem prepovedala odklonitev sodelovanja pri sklepanju istospolnih porok zaradi ugovora vesti. Gre za napad na tradicionalno krščansko manjšino, so bili ostri.

Razpravljalci so pozvali tudi k spoštovanju pravic staršev, da se otroci morejo šolati v skladu z verskimi ali filozofskimi prepričanji staršev, da se kristjanom v celoti omogoči normalno in brezpogojno udejstvovanje v javnem življenju, ter proti stereotipiziranju kristjanov s strani medijev.

Država je po prepričanju Sveta Evrope dolžna obsoditi in kaznovati vsako obliko sovražnega govora ali nasilnega dejanja, ki pomeni napad na katero od veroizpovedi. Takšen napad pomeni tudi diskriminatorna zakondaja. Diskriminacija kot takšna ne zadene le pripadnike manjšine, ampak tudi pripadnike večinske verske skupnosti.

Upanje za Evropo?

Velja omeniti, da so resolucijo in poročilo podprle vse politične skupine. Velika večina njihovih članov se je namreč strinjala, da je nestrpnost do kristjanov v porastu in da mora nastopanje proti verskim manjšinam prenehati.

Dvorana Parlamentarne skupščine Sveta Evrope

Kristjani so najbolj množično preganjana verska skupnost na svetu in Evropa ima dolžnost, da jih zaščiti, so se strinjali. Evropa mora krepiti svoje korenine solidarnosti, demokracije in svobode. Med drugim je bilo poudarjeno tudi, da mora Svet Evrope več narediti za spoštovanje in mirno sožitje veroizpovi v svojih državah članicah in še dlje.

Brezup za Slovenijo?

Na prvem delu letošnjega zasedanja skupščine je bila prisotna tudi delgacija slovenskega državnega zbora. Poleg še drugih pomembnih tem (kriza v Ukrajini, svoboda medijev v Evropi itd.) je skupščina namreč potrjevala tudi mandate poslancev.

Matjaž Hanžek (ZL), Alja Škibin (sekretarka delegacije), 
Ksenija Korenjak Kramar (SMC) in Andrej Šircelj (SDS).

Januarja so bili v Strasbourgu tako vsi naši člani Ksenija Korenjak Kramar (SMC, je tudi vodja delegacije), Andrej Šircelj (SDS) in Andreja Katič (SD) ter njihovi namestniki Matjaž Hanžek (ZL), Aleksander Kavčič (SMC) in Anže Logar (SDS). O obravnavani resoluciji pa niso glasovali.*

Glede na vlogo Sveta Evrope, politično težo njegovih resolucij in resnost nekaterih predstavnikov ljudstva lahko zaenkrat le upamo, da se evropski politiki resnično začenjajo zavedati pomena varovanja verske svobode v Evropi. Ne le ko gre tudi za kristjane, ampak zlasti ko gre za kristjane.

Vir: Svet Evrope

* Po objavi članka so nam glede ne-glasovanja slovenske delegacije iz poslanske skupine SDS poslali naslednje pojasnilo: “V izogib morebitnim nejasnostim oziroma napačnim interpretacijam, bi želeli pojasniti, da se poslanec SDS mag. Anže Logar omenjenega zasedanja v Strasbourgu zaradi bolezni ni udeležil, poslanec SDS mag. Andrej Šircelj pa se je vrnil v domovino še pred glasovanjem zaradi parlamentarnih obveznosti v Sloveniji.”