Sporna prenova Evropskega parlamenta

Četrtek, 24. september 2015, 5:12
Image
novparl 0

V Evropskem parlamentu razmišljajo o obsežni prenovi svoje stavbe v Bruslju, zaradi katere bi bila njena uporaba začasno onemogočena, načrt pa vključuje tudi nakup sosednjih zemljišč za nove prostore. Vendar predlog doživlja precej kritik.

Povprečen Slovenc bi na svojo hišo po 22 letih po zaključeni gradnji verjetno gledal prizanesljivo, kot na nekaj realativno novega. Pa čeprav bi mu bilo povsem jasno, da je bilo tudi v tem času treba opraviti že kakšna vzdrževalna dela. Nasprotno pa je bila bruseljska parlamentarna stavba prejšnji teden opisana kot »razpadajoča«. Zato naj bi jo po besedah Klausa Welleja, generalnega sekretarja Evropskega parlamenta, ki je idejni motor prenove, v naslednjih letih nadomestila nova.

Problemi že po dobrih dveh desetljetjih od izgradnje

»Leta 2019 se življenjska doba zgradbe Spaak izteče,« je povedal Welle. Njena gradnja, ki se je zaključila leta 1993, je stala preko 1 milijarde evrov, kolikšen znesek bo potreben za tokratno obnovo, pa še ni jasno. Stavba je poimenovana je po Paul-Henriju Spaaku, belgijskem politiku, odličnem govorniku in vnetem privržencu evropskega povezovanja, zaradi česar je prištet med ustanovne očete Evropske zveze.

novparl 1

Po zatrjevanju Welleja dotrajanost stavbe na dnevni ravni povzroča številne težave, od slabega lesenega stropa v glavni dvorani in puščanja vode do okvar v ogrevalnem sistemu. Zato je bila že v prejšnjem sklicu parlamenta izvedena tehnična študija, ki je pokazala, da imajo zgradbe takšnega tipa, s takšnimi uporabljenimi materiali in ob takratnih gradbenih standardih, povprečno dobo uporabnosti okoli 20 let. Po tem času naj bi bile zgradbe povsem obnovljene, če naj bi še naprej služile »tehničnim, ekonomskim in političnim zahtevam«.

Ambiciozni načrti

Načrtuje se temeljita obnova in širitev, ki bi trajala več let, med drugim pa bi vsakemu evroposlancu namesto dosedanjih dveh dala na razpolago tri pisarne. Osebje evroposlancev se je namreč v zadnjih letih povečalo, prav tako je bilo za ta namen na voljo več denarja. To je tudi razlog, da nekateri kritiki generalnemu sekretarju Welleju pri načrtovanju obnovitvenih del očitajo, da preveč sledi ambicijam ameriškega Kongresa, ki je v kadrovskem pogledu v primerjavi z Evropskim parlamentom bolj razkošen.

novparl 2

Predvideva se, da bo Evropski parlament v prihodnih letih potreboval dodatnih 750 pisarn. 200 od teh naj bi predstavljale »strateške rezerve«, to so prostori za prihajajoče evroposlance iz npr. Makedonije, Srbije in Črne gore, pa čeprav je datum pridružitve teh držav Evropski zvezi še neznanka. Našteti naj bi dobili prostor na račun administrativnega osebja, ki naj bi po novem uradovalo izven Spaakove zgradbe na sosednjem zemljišču.

Načrt obnove vključuje tudi širitev centra za dnevno oskrbo, skupaj z novo kuhinjo, prostori za medicinsko pomoč in igriščem. Parlamentarci bi prav tako dobili 50 novih prostorov, namenjenih za nove politične skupine, in 100 novih prostorov za srečanje z gostujočimi delegacijami. Mišljeno je tudi, da se bodo nekatere službe iz Bruslja preselile v Luksemburg, kar bi sicer zahtevalo še dodatne prostore, a se pri tem vseeno računa na 18-milijonski letni prihranek.

Javne kritike in prikriti spopadi

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki prihaja iz druge politične skupine kot generalni sekretar parlamenta Klaus Welle, nad predlagani rešitvami menda ni bil preveč navdušen in je Welleju naročil bolj podrobno izdelan načrt. Čeprav se tudi Schulz zaveda potrebe po prenovi zgradbe – leta 2012 je morala biti glavna razpravna dvorana zaradi težav s streho skoraj 2 leti zaprta –, pa naj bi pred sprejemanjem odločitve želel bolj natančne podatke o obsegu prenove in potrebah po novih prostorih.

novparl 3

Generalni sekretar EP Klaus Welle in predsednik EP Martin Schulz

Welle in Schulz pa imata tudi svojo skupno zgodovino merjenja moči, ki ni neopažena. Ko je Welle letos junija predlagal oblikovanje skupnih delovnih prostorov v parlamentu in je v želji po brezpapirnem poslovanju evroposlancev želel, da bi vsak od njih prejel tablični računalnik, je Schulz njegov predlog zavrnil.

Odnosi med obema nosilcema najvplivnejših položajev v Evropskem parlamentu kaže na njuno različno gledanje na delovanje te institucije. Welle si po ameriškem zgledu želi, da bi znotraj parlamenta delovali organi – npr. raziskovalni urad ali urad za proračun – ki bi bili politično samostojni, Schulz pa zagovarja pristop, po katerem naj bi bil evropski zakonodajni organ v celoti podrejen političnim skupinam.

novparl 4

V vmesnem prostoru osebnih spopadov se seveda znajdemo navadni Evropejci in naši izbranci, evroposlanci. Ob takšnih razpravah so najbolj bojeviti razni evroskeptiki, ki jim debate o prenovi dajejo še dodatnega zagona. Eden od Britancev je tako npr. izjavil: »Pujsa lahko namažete s šminko, vendar je še vedno pujs.«

Sredinske in bolj umirjene evroposlance v zvezi s predlagano prenovo, ne glede na to, katera različica bo na koncu že izbrana, po drugi strani skrbi predvsem sporočilo, ki bi ga s potencialnim prekomernim trošenjem davkoplačevalskega denarja poslali Evropejcem v času, ko se morajo državljani sami še vedno držati strogih varčevalnih ukrepov.

Vir:  dailymail.co.uk, politico.eu, architectmagazine.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor