Šokantni videoposnetki še naprej razburjajo

Thumbnail

Snemanje pod krinko v ordinacijah največje ameriške abortivne korporacije je odkrilo več kot le nepravilnosti: našo dvoličnost.

Zastrašujoči video posnetki

Ob vseh videoposnetkih giganta Načrtovano starševstvo (Planned Parenthood) o prodaji organov splavljenih otrok, ki so bili objavljeni v zadnjem času (pretekli teden je bil že deveti), se mi zastavlja vedno več vprašanj, na katere ne najdem odgovora. Vsa pa se vedno združijo v eno: kako lahko nekdo ubije nedolžnega otroka in nato proda njegove organe?

Posnetki, ki so jih zagovorniki spoštovanja življenja snemali kar tri leta, prihajajo na dan. Resnica je dana na ogled vsakemu, ki jo želi sprejeti.

Posnetki so čustveno nabiti, saj zaposleni v organizaciji Načrtovano starševstvo lahkotno govorijo o umorih otrok in izrezovanju njihovih organov – tudi medtem ko so splavljani oziroma rojeni otroci še živi, saj jim bije srce.

Različni zaposleni v Načrtovanem starševstvu povedo:

“Zelo dobro nam gre pridobivanje src, pljuč, jeter, ker vemo, da ne smemo zdrobiti tistega dela, zato zdrobimo nad tem, zdrobimo pod tem, in potem vidimo, če uspemo dobiti vse organe nepoškodovane.”

»Zelo dobro nam gre pridobivanje src, pljuč, jeter, ker vemo, da ne smemo zdrobiti tistega dela, zato zdrobimo nad tem, zdrobimo pod tem, in potem vidimo, če uspemo dobiti vse organe nepoškodovane.«

»Včasih [zaposleni pri Načrtovanem starševstvu] vzamejo, kar želijo [od otroka]. In te mame [ki pridejo na splav] ne vedo. Nikakor ne bi mogle izvedeti.«

»Želiš videti nekaj kul?« je vprašala nadzorna zaposlena pri Načrtovanem starševstvu podrejeno Holly, ko ji je pokazala skoraj nedotaknjenega pozno splavljenega otroka. Holly prizna: »Potrepljala je srce in je začelo biti. Jaz sem tam sedela in gledala fetus, ki mu je bilo srce in nisem vedela, kaj naj si mislim.«

Če se v Načrtovanem starševstvu poslužujejo umora in mučenja nedolžnih otrok, kako daleč smo ljudje pripravljeni iti za zaslužek?

Človek je človek od spočetja

Ob združitvi prvih dveh celic nastane nov človek, ki že ima svoj DNK določen.

Ob združitvi prvih dveh celic nastane nov človek, ki že ima svoj DNK – krvno skupino, barvo oči, las itd. – določen. Pa ne gre le za lastnosti, kot jih imamo vsi ljudje, ampak za veliko več. Ta človek že ima dušo. Je čudovito bitje, ustvarjeno po Božji podobi – za večnost. Ni moja ne tvoja last, je Božja. In zato nihče nima pravice posegati v to življenje in odločati o njegovi dolžini.

Ni še človek

Ponavadi se ljudje ob pereči temi, kot je splav, postavimo na eno ali drugo stran: smo za splav (“anti-life”) ali proti splavu (“pro-life“). Zagovorniki pravice do splava trdijo, da “tisto”, kar je v ženski, ki je noseča, še ni človek, ampak le tkivo, skupek celic. Poleg dejstva, da smo vsi skupki celic, saj je prav vsako živo bitje sestavljeno iz celic, se tu zastavi vprašanje: kako lahko nekdo proda organ, če ne gre za človeka? Nerojeni otrok ni kot tumor, ki ga izrežemo in zavržemo, ampak je človek. In prav zato, ker je človek, ima organe.

Skrajni čas je, da končno sprejmemo dejstvo, da smo vsi človeški prebivalci te zemlje enakovredni – tako rojeni kot nerojeni.

Skrajni čas je, da si prenehamo zatiskati oči, si lagati, da nerojeni otroci niso ljudje, ampak da resnici zares pogledamo v oči in končno sprejmemo dejstvo, da smo vsi človeški prebivalci te zemlje enakovredni – tako rojeni kot nerojeni. Kje se nahajamo, ne sme pogojevati naše človeškosti. Tako kot če sedem v avto, s tem ne postanem avto, ampak ostajam ista oseba, tako tudi otrok, ki je v mami, s tem ne postane mama, ampak je samostojen človek.

Noseča s čim, če ne s človekom?

V vsej zgodovini človeštva ženska nikoli ni rodila nič drugega kot človeka – ne rastline, ne živali, ampak človeka. Kako bi lahko iz ženske prišlo karkoli drugega kot človek, ki je potomec dveh ljudi? Prav tako je nerazumljivo, kako celo slovensko pravo določa, da oseba dobi pravice človeka in državno zaščito šele, ko je rojena, pred tem pa je prepuščena na milost ali nemilost odločitvi posameznika (mame, očeta in zdravnikov). Če pred rojstvom ženska v sebi ne nosi človeka, kaj sem potem videla na ultrazvoku vsakič, ko sem bila na pregledu v nosečnosti? Mar skupek celic čarobno v trenutku rojstva postane človek?

»Noben zakon mi ne more dati pravice, da bi delal to, kar je narobe« (A. Lincoln)

Skozi vso zgodovino se je dogajalo, da se je skupina ljudi odločila, da neka druga skupina ljudi niso ljudje.

Skozi vso zgodovino se je dogajalo, da se je skupina ljudi odločila, da neka druga skupina ljudi niso ljudje in lahko zato z njimi počno, kar želijo. Ko namreč nekomu vzamemo status človeka, ga popredmetimo in si zato lahko dovolimo tudi brutalno izživljanje. Tako je bilo s sužnji, pa najsi bo v starem Egiptu ali v ZDA, tako je bilo z Judi v nacistični Nemčiji, s črnci v Južnoafriški republiki v času aparthaida pa še bi lahko naštevala.

Kljub temu da se zgražamo nad zgodovino, zmajujemo z glavo, češ kako so lahko tako ravnali z ljudmi, menimo, da smo mi civilizirani, si hkrati ne priznamo, da smo si mi prav tako izbrali skupino ljudi, ki smo jim odvzeli status človeka: nerojene otroke.

Dokler tudi njim ne zagotovimo enake zaščite, kot jo uživamo rojeni ljudje, ne moremo pričakovati miru ali blagostanja, pravičnosti, bratstva in drugih vrednot, po katerih hrepenimo. Hrepenimo namreč po ljubezni, sprejetosti, odnosih, saj smo Božji in v sebi nosimo pečat Ljubezni.

Foto: lifenews.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja