Različni odmevi na sinodo tudi v Sloveniji

Štefan Kržišnik
Torek, 13. oktober 2015, 16:00
Image
rim kolonade

Na začetku drugega tedna sinode o družini smo za oceno dosedanjega dela povprašali štiri katoliške intelektualce: p. Branka Cestnika, Andreja Vončino, Iva Keržeta in Igorja Bahovca.

Dva od naših sogovornikov sta moža in očeta (Ivo Kerže in Igor Bahovec), dva pa duhovnika (p. Branko Cestnik in Andrej Vončina).

Ivo Kerže je učitelj filozofije na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru, Igor Bahovec pa profesor za področje sociologije religije na teološki fakulteti v Ljubljani.

Oba duhovnika pa delujeta na župnijah: p. Branko Cestnik je župnik v Frankolovem, Andrej Vončina pa kaplan v župniji Nova Gorica.

Ocena prvega tedna sinodalnega dogajanja?

P. Branko Cestnik meni, da se je začetni prah polegel. Tisto, kar se je napovedovalo kot velika napetost med liberalci in konservativci, je po njegovem mnenju stopilo v ozadje.

Pri tem je pomembno vlogo imel papež, ki je spregovoril kmalu po začetku in zahteval sinodi primerno razpravo: odprto in z mnogimi temami. Ovrgel je tudi, kar je imenoval »hermenevtika konspiracije«, to je pristop k sinodi, kot da gre za spopad dveh polskrivnih struj, ki kujeta tajne načrte druga proti drugi, meni p. Branko.

Ob pomiritvi znotraj sinodalne dvorane pa je po mnenju p. Branka Cestnika pojenjal tudi medijski pritisk.

Na to, da je resnična sinoda drugačna kot »medijska sinoda« opozarja tudi Andrej Vončina. Slednja po njegovem mnenju ni tako nedolžna, saj se vrstijo pritiski, kaj bi bilo treba storiti in česa ne opustiti. Pri tem sodelujejo tudi katoliški mediji, ki lansirajo določene tematike, pozneje pa se izkaže, da so bile te tematike obrobnega značaja.

Andrej Vončina je kritičen tudi do tistih, ki pastoralne rešitve, ki jih išče sinoda, vidijo v smeri oddaljevanja od nauka Cerkve o zakonu in družini.

andrej voncina

ANDREJ VONČINA: "Posebni tajnik sinode, pomembni italijanski teolog msgr. Bruno Forte je dejal, da je sinoda »pastoralne« narave. Mnogi so to razumeli v smeri, da je treba ločiti pastoralo od nauka, vendar potem ne bi šlo več za pravo in resnično pastoralo. Kardinal Peter Erdö, madžarski primas in glavni poročevalec sinode je v uvodnem govoru lepo poudaril, kako ne more biti kompromisa med dobrim in zlom. Smo namreč v katoliški Cerkvi in ne v kakem azijskem verstvu, kjer bi se iskalo harmonijo med obojim – neka yin in yang varianta."

Do poteka dela na sinodi je zelo kritičen Ivo Kerže. Tako kot pri lanski sinodi gre po njegovem za občutek, da je sinoda manipulirana s strani njenega vodstva (tajništva sinode) z namenom, da bi pripeljala do sprejetja predlogov kardinala Kasperja in z njim povezanih cerkvenih dostojanstvenikov: to je do sprejetja prejemanja svetega obhajila za (nekatere) ločene in ponovno poročene ter za sprejem stalnih istospolnih zvez kot moralno sprejemljivih.

Ivo Kerže opozarja, da se sicer velika večina sinodalnih očetov nagiba proti tem predlogom in bi si želela, da sinoda o družini govori o tem kako ohraniti in obraniti družinsko življenje v današnjem času, ki ji izrazito ni naklonjen. O tem govorijo tudi poročila o delu v manjših skupinah, ki so bila objavljena. 

Vendar se kljub temu zdi, opozarja Kerže, da je vodstvo sinode tako zastavilo delo, da bo to nasprotovanje liberalnim predlogom s strani sinodalnih očetov nekako utišano, saj naj bi po dosedanjih podatkih zaključno besedilo ne bi nastalo na osnovi glasovanja celotnega zbora po točkah. Kerže v tem vidi orodje manipulacije, ki se uporablja tudi pri tej sinodi.

Igor Bahovec je nasprotno z delom sinode zadovoljen in meni, da so škofje začeli delati resno. Veseli ga, da se toliko sinodalnih očetov želi srečati s človekom, z družino sredi izzivov današnjega sveta, tudi z bolečino.

Po drugi stani pa je res, dodaja Bahovec, da so določeni krogi zelo pritiskali in želeli, da bi se smer dogajanja obrnilo, tudi stran od tega, kar je sinoda že naredila in je izraženo v delovnem dokumentu (Instrumentum laboris).

Bahovec v ozadju tega vidi predvsem strah, da bi se o določenih temah spregovorilo. Ne gre toliko za vprašanja nauka, ampak za vprašanje načina: ali se o lahko o vsem spregovori in potem odprto pogovori. V bistvu gre za nasprotovanje sinodalnosti.

branko cestnik

BRANKO CESTNIK: Na sinodi so udeleženci, ki ne prihajajo iz Evrope. Oni so spregovorili o temah, kot so vojna in mir, begunstvo, revščina, preganjanje kristjanov, tudi o spolnem zasužnjevanju krščanskih deklic. Teh tem v okviru sinode zahodni mediji niso toliko pričakovali in o njih manj poročajo. Recimo, tema poligamije: neki škof je spregovoril o osamljenosti žena, ki živijo v poligamičnih skupnostih. Za nas je kaj takega povsem nova tema. Skratka, sinoda je vesoljna, ni samo evropska in ameriška. Obe za naše medije top-temi, ločenci in homoseksualci, sta dobili mesto med mnogimi drugimi temami.

Res obstaja nevarnost razkola?

Od vseh štirih sogovornikov pred nevarnostjo razkola (shizme) najbolj svari Ivo Kerže. Poudarja, da sporni predlogi o prejemanju obhajila niso le pastoralni, ampak zadevajo dogmatično raven.

Kerže zato predvideva, da bi velik del sinodalnih očetov zavrnil predloge, če bi vodstvo sinode pri njih vztrajalo, in shizma bi bila tudi. Če bi pa vodstvo sinode zavrnilo omenjene predloge, bi se verjetno zlasti škofovske konference germanskega prostora (zlasti nemška, nizozemska in belgijska) temu uprle, na predlogih vztrajale in bi imeli shizmo z druge strani.

Skratka, Kerže meni, da je takšna ali drugačna shizma nujna posledica danega stanja stvari in jo lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti. Če seveda ne bo nastopila kakšna nadnaravna intervencija, dodaja.

P. Branko Cestnik meni, da razkola ne bo in da so vizije razkola pretirane: razkol se zgodi okrog kakšne dogme, ne pa okrog pastoralnih vprašanj. Je pa strah pred razkolom na strani "konservativcev" po njegovem mnenju posledica tega, da pastoralno raven preveč motrijo z zgolj dogmatičnimi očali.

P. Branko omenja, da je papež Frančišek izrecno povedal, da dogma o nerazvezljivosti zakonske zveze ni ogrožena. Kot primer navaja nedavno razglašene spremembe, ki olajšujejo postopke za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze, ki so kljub spremembam to resnico ohranile. Zato p. Branko še meni, da se bodo stvari na strani, ki je do papeža precej kritična, umirile, ko bo jasno, da se dogem ne dotikamo.

igor bahovec

IGOR BAHOVEC: Papež Frančišek je na srečanju družin v Philadelphiji jasno dejal, da Sveti Duh deluje tudi v ljudeh, ki niso del »naše skupine«. Verjetno je temeljna dilema sinode, ali se bo sledilo Svetemu Duhu ali pa trši varianti racionalizma (oziroma skušnjavi intelektualizma), ki ne razume sinode kot duhovnega razločevanja. Obstaja pa še ena skušnjava, v kateri se ne sledi Svetemu Duhu in ki me osebno v tem trenutku še bolj skrbi: to je skušnjava reševati stvari po človeško ali kot je rekel papež »skušnjava stopiti dol s križa in ugajati ljudem«. To pa je bolj skušnjava »liberalcev« kot konservativcev.

Igor Bahovec ne vidi razpoke na sredini sinode in poudarja, da tako zmerno »konservativna« in zmerno »liberalna« skupina iščeta stik s človekom in njegovo resničnostjo. Glavni tok sinode po njegovem mnenju ni tako močno v teh dilemah, so pa robovi (na eni in na drugi strani), ki imajo dober stik z mediji in zato močan odmev v njih.

Bahovcu se zdi pomenljivo, da je ista skupina trših konservativcev, ki najbolj nasprotuje sinodi, denimo tudi zelo kritična do okrožnice Laudato Si. Ta nasprotovanja torej segajo čez meje sinode in Bahovec vidi njihov skupni imenovalec v nepripravljenosti približati se sodobnemu človeku.

Bahovec upa, da se bo izkazalo, da je tak pogled le eden izmed pogledov v Cerkvi, da pa ne bo pripeljal do te mere, da bi se zgodil težji prelom.

Tudi Andrej Vončina glede možnosti razkola ni nekdo, ki bi pričakoval katastrofo. Ob tem navaja besede izkušenega ameriškega poznavalca Vatikana Edwarda Pentina, ki je velik odmev dosegel s knjigo »The Rigging of a Vatican Synod?« (Zmanipulirana sinoda?), pa svojemu pesimizmu navkljub ohranja zaupanje:

»Mnogi imajo sinodo za produkt tistih, ki nasprotujejo učenju Cerkve, kar naj bi sinodo spremenilo v zelo tvegan podvig. Na koncu lahko tako stvar postane zelo razdiralna, vse do tega, da pripelje celo do, nekateri tako menijo, razkola. Sveti oče nas spodbuja, naj zaupamo v Svetega Duha in na koncu bi se lahko vse razpletlo v najboljši smeri, obeti pa niso ravno čudoviti.«

Pogledi naprej, pričakovanja, želje?

In kaj naši sogovorniki pričakujejo od sinode v naslednjih dneh, kaj si želijo, da bi se zgodilo v dobrem tednu in pol do njenega konca?

Igor Bahovec si želi, da bi sinoda nadaljevala v smeri srečanja z resničnostjo človeka danes, da bi njene odločitve ne ostale daleč od toka življenja.

Zaveda se, da sinoda ne more vsega narediti, lahko pa da nekaj močnih spodbud in jasnih odločitev, ki bi jih lahko lokalne Cerkve prenesle v življenje ljudi.

P. Branko Cestnik si želi, da bi v naslednjih letih imeli bolj konsistentno družinsko pastoralo, ki bi bila manj odvisna od zmožnosti in volje posameznih duhovnikov, ampak bi se lahko navdihovala pri »vesoljnem načrtu«, ter pastoralo, ki bi manj strašila in bolj vabila. In pri vsem tem sinoda lahko seveda odločilno pomaga.

Največji uspeh sinode pa bi za p. Branka bil, da bi mladi po svetu od nje zaznali signal, kako lepo je biti poročen in graditi družino. Predvsem na Zahodu, ki zaradi umikanja mladih pred zakonskim in družinskim življenjem počasi leze v svojo dekadentno fazo, je ta signal bolj potreben kot kaj drugega.

Ivo Kerže je zelo konkreten v svojih pričakovanjih glede samega sinodalnega procesa v preostalih dneh. Upa, da bo vodstvo sinode pristalo na to, da se bo o zaključnem dokumentu glasovalo po točkah (in ne v celoti, kot je trenutno predvideno) in da bo rezultat sinode resnično sinodalen.

A tudi če se bo to zgodilo, bi bili po Keržetovem mnenju zelo daleč od tega, kar bi morala biti sinoda o družini danes.

ivo kerze

IVO KERŽE: "Sinoda o družini danes bi morala najprej in predvsem temeljito diagnosticirati vzroke krize družinskega življenja med samo katoliško populacijo. Tu bi verjetno prišli do ugotovitve, da je razpad katoliškega družinskega življenja (pa še marsičesa drugega v Cerkvi) posledica raznovrstnih »reform«, ki so se začele dogajati po II. vatikanskem koncilu in ki so prispevale predvsem k razvodenitvi katoliškega oznanila in k sodobni impotentni pastorali."

Andrej Vončina pa sicer priznava, da bi bilo glede na dosedanje dogajanje razlogov za zaskrbljenost lahko veliko, vendar osebno zaupa, da se bo razpletlo vse v najboljši možni meri. Tudi papežev govor, ki je bil odziv na slabo voljo in kritike sinodalnih očetov na začetku sinode, mu vliva upanje, da bodo zadeve šle v pravo smer.

Foto: TW @antoniospadaro, skavt.net (Danijel Devetak), zupnijakamnica.wordpress.com, casnik.si (Aleš Čerin), isca-news.org

Še malo ...
Do konca pomladne donacijske akcije je le še nekaj dni. Še danes nas podprite, da bomo skupaj dosegli zastavljeni cilj!
0€
19.500€

90%

17.547€
Akcija se zaključi:
31.05.2020

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.