Poslanstvo zdravnikov na preizkušnji

Legalizacija pomoči pri samomoru pošilja ljudem sporočilo, da so nekatera življenja manj vredna, da jih živimo. 

Kalifornija je postala peta ameriška zvezna država, ki je legalizirala evtanazijo. Guverner Jerry Brown iz stranke demokratov je v začetku tega tedna podpisal septembra sprejeti zakon, ki neozdravljivo bolnim s hudimi bolečinami dovoljuje, da sami končajo svoje življenje.

Med zagovorniki življenja je prisoten strah, da ZDA na tem področju čaka domino efekt in da bo Oregonu, Washingtonu, Montani, Vermontu in zdaj še Kaliforniji sledila še katera izmed 24 drugih ameriških zveznih držav, ki tudi že razmišljajo o sprejetju podobne zakonodaje.

Politiki – mali bogovi

Guverner Brown je katoličan in nekdanji bogoslovec. Sprva ni želel komentirati svoje odločitve, naposled pa je v sporočilu javnosti le ponudil svoje poglede na razmerja med vero in pravico do samoodločbe.

Pred podpisom zakona se je po njegovih besedah posvetoval s katoliškim škofom, dvema osebnima zdravnikoma in prijatelji, ki pa so vsi imeli različna, tudi nasprotujoča si stališča do evtanazije.

»Na koncu sem bil postavljen pred dilemo, kaj bi sam hotel, če bi bil soočen z lastno smrtjo,« je povzel Brown, ki je že bil zdravljen zaradi raka na prostati in kožnega raka. »Ne vem, kaj bi storil, če bi moral dolgo umirati v hudih bolečinah. Toda bilo bi mi v tolažbo, če bi lahko izbral tudi možnost, ki jo ponuja ta zakon (da si vzamem življenje, op. a.).«

S takšno obrazložitvijo svojega podpisa je Brown razkril, da je pri odločanju kot politik izhajal le iz osebnega gledanja na celotno stvar, povsem zanemaril pa je problemtatičnost pripiranja vrat evtanaziji kot takšni in njene širše družbene posledice. Na ta način je sebe postavil za merilo odločanja o smrti in življenju.

Sprejemanje zakonodaje o evtanaziji v Kaliforniji je bilo tudi sicer zelo čustveno obarvano. Odločilno vlogo na odločevalce pri tehtanju ZA ali PROTI predlogu zakonu pa je imela usoda 29-letne Brittany Maynar, ki je obolela za rakom na možganih.

Ker si je s samomorom hotela svoje trpljenje končati in v Kaliorniji tega po pravni poti ni mogla doseči, se je preselila v zvezno državo Oregon. Tam je bila takšna na novo kreirana »pravica do smrti« uzakonjena že v 90. letih.

Boj med denarjem in zdravo pametjo

Bolj kot politiki, ki se pri sprejemanju odločitev ozirajo le na javnomnenjske raziskave, pa so v skrbeh zdravniki in zagovorniki življenja.

»Skrbi me, kaj to pomeni za razumevanje vloge zdravstva,« je odločitev guvernerja komentiral direktor programa za medicinsko etiko na kalifornijski univerzi dr. Aaron Kheriaty. »Mislim, da bomo s strani pacientov, ki vstopajo v bolniško oskrbo ob izteku njihovega življenja, priča naraščajočemu nezaupanju v zdravstveno osebje.«

Po njegovem mnenju bodo zato številne bolnišnice v Kaliforniji v želji, da ohranijo svoj ugled in ustrezen odnos s svojimi pacienti, ne glede na možnosti, ki jih ponuja nov zakon, odklonile izvajanje zdravstvene pomoči pri samomoru.

Namesto, da bi klinično depresivne bolnike zdravili, jim zdravstveni sisem zdaj pomaga, da storijo samomor.

Prav tako na negativne posledice novega zakona opozarjajo nevladniki. Z argumentoma, da zakon spodbuja k prenagljenim odločitvam za samomor in da neozdravljivo bolne postavlja v položaj, v katerem bodo lahko žrtve zlorab prisilne smrti, pa politikov večinsko niso prepričali.

S čustvi nabita medijska kampanja za legalizacijo evtanazija je prav tako preglasila racionalno utemeljevanje, da je strah pred bolečino neutemeljen, ker da sodobna medicina pozna že številne učinkovite načine za lajšanje bolečine.

Zaleglo ni niti sklicevanje na razvoj paliativne oskrbe bolnikov, ki si prizadeva za lajšanje trpljenja neozdravljivo bolnih.

Kot zatrjuje Carol Tobias, ena vidnejših predstavnic na strani zagovornikov življenja, gibanje »za pravico do smrti« takšne zakone promovira le kot še eno medinsko izbiro ob koncu človekovega življenja, dejansko jim gre pa za uzakonitev evtanazije na ukaz pacienta ne glede na razloge.

»Nobenih zagotovil ni več. Dokazano je, da skoraj vsak neozdravljivo bolan človek, ki si želi umreti, trpi za ozdravljivo depresijo. V zvezni državi Oregon je bilo manj kot 6 odstotkov pacientov psihiatrično obravnavanih, preden so prejeli smrtonosne odmerke. Namesto, da bi klinično depresivne bolnike zdravili, jim oregonski in sedaj tudi kalifornijski zdravstveni sisem pomaga, da storijo samomor,« je bila nazorna Tobias.

Brownu nevladniki prav tako očitajo, da je šlo pri njegovem zagovorništvu evtanazije za hinavsko početje. Guverner je namreč bogat človek, ki si lahko privošči najboljše zdravnike in zdravstveno nego.

Za razliko od njega pa v Kaliforniji živi na milijone ljudi, ki nimajo niti zdravstvenega zavarovanja in bodo zato izpostavljeni potencialnim zlorabam medicinskega osebja.

Vir: nytimes.com, aleteia.org, cruxnow.com