Politik in še svetnik?

Sobota, 9. maj 2015, 14:07
Image
ev 1

Kdo je bil Robert Schuman in zakaj danes praznujemo dan Evrope?

»Evrope ne bo mogoče oblikovati naenkrat ali po enem načrtu. Zgrajena bo s konkretnimi dosežki, ki bodo najprej ustvarili dejansko solidarnost,« je le eden od poudarkov iz Schumanove deklaracije, ki je idejni temelj moderne evropske ureditve. Danes obeležujemo 65-letnico, odkar jo je francoski zunanji minister Robert Schuman javnosti prvič predstavil. Praznujemo dan Evrope ... se pravi, ga - razen uradnih institucij - sploh praznujemo? Si ga sploh zaslužimo? ... sploh vemo za ta praznik evropskega miru?

Schumanova deklaracija in dan Evrope

Deklaracija poziva k vzpostavitvi skupnosti za premog in jeklo, ki sta bili v 20. stoletju glavni surovini vojaške industrije. Z združitvijo njune proizovodnje v Nemčiji in Franciji ter z odprtostjo za pristop še drugič evropskih držav je nastala osnova za evropsko povezovanje in mir, ki ga v vsaj v večjem delu Evrope uživamo že dolgih 70 let. Mir, samoumevnost, na katero preradi pozabljamo.

Ustanovne članice Evropske skupnosti za premog in jeklo so bile Francija in Z Nemčija, Italija ter države BE-NE-LUX-a. Ta skupnost je bila prva od stopenj v razvoju Evropske zveze, kot jo poznamo danes.

ev 0

Evropa in Robert Schuman

Robert Schuman, vizionar in državnik evropskega formata, je bil globoko veren katoliški politik. Je edini od ustanovnih očetov moderne Evrope, ki mu je Evropski parlamanet podelil naziv oče Evrope – Pater Europae. Kot človek stoletja dolgo konfliktne meje med Francijo in Nemčijo je Robert Schuman postal francoski državljan šele po koncu prve svetovne vojne.

Ko je razmišljal, da bi se – pravnik po izobrazbi in odvetnik po poklicu – pridružil benediktincem, ga je prijatelj prepričal, da bodo svetniki prihodnosti svoje poslanstvo opravljali v suknjiču. Odločil se je za politično pot.

Med drugo svetovno vojno je bil prvi francoski parlamentarec, ki ga je gestapo – ker je zavrnil sodelovanje z Nemci – zaprl. Kasneje je iz pripora pobegnil in se skrival. Po vojni je svoje politično delo nadaljeval: bil je predsednik francoske vlade, finančni in zunanji minister, konec 50. je bil tudi predsednik predhodnice današnjega Evropskega parlamenta.

ev 2

Schumanovo politično udejstvovanje je bilo v marsičem odraz njegove osebne vere. Kljub odgovornim funkcijam, ki jih je zasedal, si je praviloma vsak dan vzel čas za sveto mašo, svojo moč je črpal iz branja Božje besede: »Iz nje sem se naučil razmišljati po Božje, namesto da bi ponavljal slogane sveta.«

Skromen po značaju in aksetski po drži Schuman svoje vere ni javno razglašal, nikoli pa je tudi ni skrival. Podobno kot Nemec Adenauer in Italijan De Gasperi je bil krščanski demokrat Schuman prepričan o odločilni vlogi krščanstva pri oblikovanju demokracije.

»Demokracija dolguje svoj obstoj krščanstvu. Rodila se je tistega dne, ko je bil človek poklican, da v svojem zemeljskem življenju uresniči dostojanstvo človeške osebe, v individualni svobodi, v spoštovanju pravic vsakogar in prek uresničenja bratske ljubezni v razmerju do vseh. Nikoli pred Kristusom niso bile oblikovane podobne ideje,« je zapisal v delu Za Evropo.

Ob tem se je – še pred II. vatikanskim cerkvenim zborom – jasno zavedal odgovornosti krščanskega politika, da razlikuje med verskimi in političnimi stvarnostmi: »Tako kot na drugih je treba tudi na tej točki razlikovati med tem, kar je cesarjevega, in tem, kar je Božjega. Ti dve oblasti imata vsaka svoje odgovornosti. Cerkev mora skrbeti, da se spoštujejo naravni zakon in razodete resnice. Nasprotno pa njena vloga ni v tem, da sodi konkretne izbire, ki jih je treba sprejeti s praktičnega vidika koristnosti in v skladu z dejanskimi možnostmi, ki izvirajo iz psihološkega in zgodovinskega razvoja ... Naloga odgovornega politika je, da usklajuje v sintezi ... dve vrsti pristopov, duhovnega in profanega.«

ev 3

Shuman si tudi ni delal utvar o tem, ali naj bo gospodarsko in politično povezovanje na stari celini zgolj sredstvo miru in sožitja med evropskimi narodi ali pa – kot se danes pogosto razlaga – že cilj sam na sebi. Leta 1958 je evropske parlamentarce nagovoril z besedami »Vse evropske države prežema krščanska civilizacija. Duša Evrope mora biti obnovljena v skladu z njo.«

Nič manj neposreden ni bil v svoji knjigi: »Ta celota narodov pa ne bo mogla in ne bo smela ostati le gospodarski in tehnični podvig. Potrebna ji bo duša, zavest o zgodovinskih sorodnostih ter o sedanjih in prihodnjih odgovornostih, politična volja za služenje istemu človeškemu idealu.«

Celo politiki gredo v nebesa?

Politika in vera se ne smeta mešati – ali – država in Cerkev sta ločeni – ali – vera je osebna zadeva – takšne in podobne izjave kažejo na veliko nerazumevanje vloge vere v življenju kristjanov, toliko bolj tistih, ki se poklicno ali drugače udejstvujejo v javnem prostoru. V kolikor ne gre zgolj za posledice pretekle politične indoktrinacije, so tudi odraz zmotnih predstav.

ev 4

Zato je toliko pomembneje, da imajo civilnodružbeno in politično angažirani kristjani na voljo tudi zglede posameznikov, ki so v preteklosti znali in zmogli uskladiti tako klic uresničitve osebnih talentov kot klic vere. Tudi če obstajajo, pa jih kristjani le slabo poznamo. Koliko politkov ali drugih družbeno angažiranih kristjanov bi znali našteti, ki so blaženi ali sveti? Bo Shuman prvi ali so bili že drugi pred njim, mu je kdo sledil kasneje?

V vsakem primeru, Schuman na svoj trenutek prištetja med blažene še čaka. Leta 1990 se je začel postopek in nemogoče je napovedati, kdaj bi se to lahko zgodilo. Znano je le, da je bilo leta 2004 obsežno raziskovalno gradivo predano vatikanski kongregaciji za zadeve svetnikov. Si v naši slovenski stvarnosti lahko predstavljate, da za pomoč v stiskah prosite priprošnjika - politika?

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor