Novi pritiski za polno izenačitev homoseksualnih in zakonskih zvez

Štefan Kržišnik
Torek, 16. december 2014, 15:12
Image
trcek zl

Združena levica je v ponedeljek v parlamentu vložila predloge, ki bi povsem izenačili homoseksualne in zakonske zveze. Nas kmalu čaka sprejetje tega, kar smo volivci na referendumu o družinskem zakoniku leta 2012 zavrnili?

Zanimivo je, da poskus Združene levice v zadnjem času ni osamljen primer prizadevanj za spremembo temeljne zakonodaje o družini.

1. VLADNI PREDLOG »ZAKONA O PARTNERSKIH SKUPNOSTIH«

Najprej se je zgodil predlog Zakona o partnerskih skupnostih. Poslanci ga bodo po javni razpravi in medresorskem usklajevanju kmalu dobili na svoje klopi. Ime je zavajajoče, saj gre v resnici za zakon o homoseksualnih zvezah.

Čeprav zakon resda izključuje dva najbolj sporna predloga v zvezi z družinskimi razmerji: pravico HS parov do posvojitev in oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), pa je predlog zakona problematičen:

  • Prinaša namreč polno pravno in delno simbolno (recimo: poroka) izenačevanje razmerij med partnerjema v HS in zakonskih zvezah. Takšna ureditev pa bo prej ali slej pripeljala do izenačevanja pravic v zvezi z otroki (posvojitve, OBMP).
  • Iz uvoda v zakon in siceršnjih prizadevanj politike, ki je podala nov zakonski predlog, so jasno razvidna njena prizadevanja za končni cilj: polno izenačitev. Pričakujejo tudi, da se bo spremenila judikatura ustavnega sodišča (to je doslej pojasnjevalo, da sta zakonska in HS zveza podobni, torej ne povsem enaki), ki bi polno izenačitev dokončno omogočila.

Iz vsega tega je jasno, da je Zakon o partnerski skupnosti samo korak na poti do jasnega končnega cilja.

V Zavodu iskreni.net smo ministrstvu in javnosti v javni razpravi posredovali svoje mnenje in predlagali, da vlada zakon umakne iz procedure.

2. PREDLOGI ZDRUŽENE LEVICE – RADIKALIZACIJA RAZPRAVE

V ponedeljek je s svojimi predlogi »presenetila« še Združena levica. Ta stranka ni vložila novega zakona, ampak izenačitev želi doseči z novelo obstoječega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – vanj naj bi vnesli spremenjeno definicijo zakonske zveze.

Najbrž Združena levica nima velikih možnosti uveljavitve svojega predloga, še posebej ker ima ideološko sorodna vladna večina v postopku tudi svoj predlog. Zato so interesi za njen manever lahko drugje:

  • Gotovo je to dejanje samopromocije oziroma političnega marketinga, namenjeno utrjevanju in širitvi bazena somišljenikov in podpornikov.
  • Hkrati to dejanje omogoča radikalizacijo razprav o družinski zakonodaji, posledica pa je, da postane »Zakon o partnerskih skupnostih« bolj sprejemljiv: ne samo v javnosti, ampak tudi med političnimi strankami. Tudi v strankah desnice, ki so nasprotovale družinskemu zakoniku, nekateri namreč menijo, da novi predlogi niso škodljivi ali pa so do tega vprašanja indiferentni. Ob tem se premalo zavedajo dolgoročnih posledic, ki bi jih sprejetje novega zakona povzročilo.
  • Zelo verjetno je, da gre pri vsem skupaj za usklajen taktični manever civilne družbe, ki si prizadeva za polno izenačitev, in njihovih zaveznikov v politiki. Na to je na ponedeljkovi seji parlamenta denimo kazalo tudi dejstvo, da je bilo poleg Združene levice v zvezi s tem področjem še eno vprašanje. Poslanka vladne SMC je namreč podala vprašanje, ki je ministrici Anji Kopač Mrak omogočilo predstaviti načrte v zvezi z družinskim zakonikom.

3. NOV DRUŽINSKI ZAKONIK – »ZAKON O DRUŽINI«

Spomladi naslednje leto, tri leta po padcu družinskega zakonika, nas torej čaka nov družinski zakonik. Sicer se ne bo imenoval »družinski zakonik«, ampak »zakon o družini«.

Kaj bo prinesel in koliko se bo dejansko razlikoval od družinskega zakonika, še ni znano, je pa ministrica Mrakova včeraj v parlamentu jasno dejala, da bo »na mizi tudi razprava o tem, kako urediti področje posvojitev« in ob tem izrazila prepričanje, da se bo našla rešitev, za katero bodo dobili tudi večino v državnem zboru.  

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor