»Ne zavedamo se, kako globoko nas neodpuščanje hromi«

Odpustiti ni lahko. Če ne zmoremo, ima to hude posledice za naše telesno in duševno zdravje. Kako iz začaranega kroga ne-odpuščanja in kako dolgo lahko traja, da zmoremo odpustiti?

»Odpuščanje je zelo dolg proces,« je jasen Ivan Platovnjak, duhovnik jezuit, ki se že več let ukvarja z odpuščanjem in je pri tem spremljal že mnoge posameznike.

Za odpuščanje potrebna svobodna odločitev, a ni dovolj

Iz svoje večletne izkušnje spremljanja ljudi v programih osebne rasti, duhovnih vajah in pri spovedovanju podeli z nami še nekaj ključnih védenj o odpuščanju:

• Odpuščanje se lahko začne samo, če vanj zavestno in svobodno vstopimo. Odpuščanje zahteva sodelovanje človeka.
• Toda samo človekova odločitev ni dovolj. Potrebujemo Božjo milost in pogosto tudi pomoč drugih.
• V nas je lahko neodpuščanje do drugih, do Boga, še posebej pa do samega sebe.
• Če ne zmoremo odpustiti, životarimo, ne moremo vstopiti v zaupljive odnose, prizadeto pa je tudi naše telesno in duhovno zdravje.

Ivan Platovnjak: »Brez odpuščanja ne moremo vstopiti v zaupljivo odnose.«

Soočenje z zatajevano jezo in maščevalnostjo

Prav zaradi spoznanja, kako dolg in zapleten proces je odpuščanje, je Ivan Platovnjak oblikoval celoletni program »Šola odpuščanja« Njegova sodelavka v programu je gospa Sonja Pungertnik, strokovnjakinja s področja psihologije, duhovnosti in duhovnega spremljanja (lani je bila Sonja Pungertnik Janina Slovenka leta in smo jo v intervjuju predstavili tudi na iskreni.net).

 »Poseben poudarek v procesu damo jezi, ki je dostikrat zatajevana in izražena na nepravi način,« pravi Sonja Pungertnik. »Udeleženci se tako spoprimejo s svojo, največkrat zatajevano željo po maščevanju.«

Sonja Pungertnik: »Pogosto je najtežji del odpuščanje sebi.«

Nadalje je v procesu pomembno priznanje svoje ranjenosti in pa ovrednotenje izgube, ki nam je bila z žalitvijo ali rano povzročena.

Pri tem pa se lahko zgodi, da človek uvidi tudi del svoje krivde pri vsem, zato je naslednji korak odpuščanje sebi. »Ta del je pogosto najtežji,« pravi Pungertnikova.

Sadovi: mir, potrpežljivost, hvaležnost, nežnost, blagost

Sadove »Šole odpuščanja« v vsakdanjem življenju okuša že več kot 50 udeležencev.

Eno od udeleženk so žalitve in nepodpore pri delu v okolju, od katerega pričakujemo varnost (cerkveno okolje), pripeljale na rob bolezni in ji zamajale podobo Boga. Takole pripoveduje o sadovih:

»Odpustila sem osebama, ki sta me prizadeli, bolečih spominov ni več. V meni je več miru, potrpežljivosti, hvaležnosti, nežnosti, blagosti, blagoslavljanja, ljubezni do Boga, sebe in drugih.

Lažje se vživljam v drugega. Spoznala sem, da misli in čutenja osebe, ki me je prizadela, niso moje misli in čutenja, tako se učim sprejemanja drugega v njegovi drugačnosti. Spoznala sem svoje meje, bolj se cenim in spoštujem.«

Šola odpuščanja poteka v Ignacijevem domu.

Kako poteka šola odpuščanja?

• Začne se vsako leto oktobra in poteka eno leto.
• Skupina se sreča na dveh duhovnih vikendih in štirih enodnevnih delavnicah.
• Vmesni čas je namenjen osebnemu delu doma.
• V pomoč je skrbno pripravljeno gradivo, ki vsebuje razlago 12 korakov odpuščanja, Božjo Besedo z usmeritvami za premišljevanje ter molitvene  in druge vaje.
• V pomoč  in oporo na duhovni spremljevalec, s katerim se udeleženec sreča enkrat mesečno.

Šola odpuščanja 2015/16 se začne z vikendom od 9. do 11. oktobra. Na voljo je le še nekaj prostih mest.

Več informacij najdete na spletni strani Ignacijevega doma, na telefonu 051 613 374 ali po e-pošti [email protected].

Foto: mamashealth.com, arhiv Ignacijevega doma