Na družino ne smemo gledati kot na »oviro za delovno storilnost«

Eva Markovič
Nedelja, 30. avgust 2015, 5:27
Image
father-and-daughter-wood-working

Zakaj delamo? Da bi preživeli družino. Pa tudi zato, ker je delo sveto, saj spada k Božjemu stvariteljskemu načrtu in nam daje dostojanstvo. Tako je v sredini katehezi, ki jo je posvetil delu, povedal papež Frančišek.

Delavnost je ena najlepših vrlin, je začel papež, naučimo pa se je v družini. Tudi Sveta družina je bila delavska, Jezus sam je opisan kot »tesarjev sin« ali celo »tesar«. Papež se je pošalil, da je najboljši recept za hujšanje svetopisemski: »Kdor noče delati, naj tudi ne jé« (2 Tes 3,10).

Nato je nadaljeval, da si delo in molitev ne nasprotujeta, ampak gresta z roko v roki. Opozoril je tudi na odgovornost tistih, ki upravljajo s trgom dela, ter izrazil žalost ob pogledu na ljudi, ki si želijo najti delo, pa ga ne morejo.

Papež je poudaril, da delo ne sme nikoli postati talec logike dobička. Nato je dodal: »Sodobna organizacija dela včasih razodeva nevarno nagnjenje, da ima družino za oviro, breme, pasivnost pri delovni storilnosti.« Po njegovem storilnosti nikakor ne smemo postaviti pred družino in skrb za otroke in starejše.

V zaključni molitvi je papež Boga prosil za milost, da bi znali sprejeli Njegov klic k delu, ki nam in našim družinam daje dostojanstvo.

V nadaljevanju sledi besedilo celotne kateheze.

***** ***** *****

Dragi bratje in sestre, pozdravljeni!            

Po premišljevanju, kako pomembna so praznovanja v družinskem življenju, se bomo danes ustavili ob elementu, ki ga dopolnjuje – delu. Oba, praznovanje in delo, spadata k Božjemu stvariteljskemu načrtu.

Delo je nujno za vzdrževanje družine

»Delavec« je resnično nekdo, ki dela, nekdo, ki v skupnosti ne živi na račun drugih.

Običajno pravimo, da je delo nujno potrebno za vzdrževanje družine, za vzgojo otrok, za zagotovitev dostojnega življenja svojim bližnjim. Najlepšo stvar, ki jo lahko rečemo o resnem in poštenem človeku je, da je »delavec«, da je to resnično nekdo, ki dela, nekdo, ki v skupnosti ne živi na račun drugih. Vidim, da je med vami [na trgu sv. Petra] danes veliko Argentincev, zato bom povedal po naše: »No vive de arriba.«

Delavnosti se naučimo v družini

In dejansko delo v svojih številnih oblikah, od gospodinjstva dalje, skrbi tudi za skupno dobro. In kje se naučimo delavnega načina življenja? Tega se naučimo predvsem v družini. Družina vzgaja za delo z zgledom staršev: oče in mama, ki delata za dobro družine in družbe.

V evangeliju je Sveta družina iz Nazareta prikazana kot delavska družina. Jezus sam je imenovan »tesarjev sin« (Mt 13,55) ali celo »tesar« (Mr 6,3). Tudi sveti Pavel kristjane opominja: »Kdor noče delati, naj tudi ne jé« (2 Tes 3,10). To je dober recept za hujšanje: če ne delaš, tudi ne ješ!

Apostol izrecno govori o lažnem spiritualizem nekaterih, ki »nič ne delajo« (2 Tes 3,11) in živijo na račun svojih bratov in sester.

Delo in molitev gresta z roko v roki

Delovne obveznosti in duhovno življenje v krščanskem pojmovanju še zdaleč niso v medsebojnem nasprotovanju. Pomembno je, da to dobro razumemo! Molitev in delo lahko in morata hoditi z roko v roki v harmoniji, kakor uči sv. Benedikt.

Pomanjkanje dela škoduje tudi duhu, tako kot pomanjkanje molitve škoduje praktičnemu udejstvovanju. Delo – ponavljam, v svojih brezštevilnih oblikah – je lastno človeškemu bitju. Izraža njegovo dostojanstvo, da je ustvarjen po Božji podobi. Zato pravimo, da je delo sveto.

Delo daje družini dostojanstvo

Delovne obveznosti in duhovno življenje v krščanskem pojmovanju še zdaleč niso v medsebojnem nasprotovanju.

To je razlog, da je upravljanje s službenimi mesti velika človeška in družbena odgovornost, ki ne more biti prepuščena rokam posameznikov ali trgu, ki ga imamo za »svetega«. Povzročiti izgubo delovnih mest pomeni povzročiti veliko družbeno škodo. Žalosten sem, ko vidim ljudi brez dela, ki ne najdejo dela in nimajo dostojanstva, da bi lahko nahranili družino. In vesel sem, ko vidim, da si državni voditelji prizadevajo za nova delovna mesta, da bi imeli vsi ljudje delo.

Delo je sveto, delo daje dostojanstvo družini. Moliti moramo, da v družini ne bi primanjkovalo dela. Delo je torej enako kot praznovanje del Božjega stvariteljskega načrta.

Delo ne sme biti talec dobička

V Prvi Mojzesovi knjigi, pred besedami o zemlji, ki je kot vrt zaupana človeški skrbi in delu (1 Mz 2,8–15), najdemo ganljiv odlomek: »Na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo, še ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava še ni rasla na polju, kajti Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni še bilo človeka, da bi polje obdeloval. Iz zemlje pa se je vzdigovala vlaga in namakala vso površino polja« (1 Mz 2,4b–6). Tu ne gre za nikakršno romantiko, ampak za Božje razodetje Boga. Zato je naša dolžnost, da ga razumemo in popolnoma sprejmemo.

Okrožnica 'Laudato si', ki predlaga celostno ekologijo, med drugim vsebuje tudi naslednje sporočilo: Lepota zemlje in dostojanstvo dela sta ustvarjena, da bi bila združena. Hodita z roko v roki. Zemlja postane lepa, ko jo obdeluje človek. Kadar se delo oddalji od Božje zaveze z moškim in žensko, kadar se loči od njunih duhovnih lastnosti, kadar postane talec logike dobička in prezira življenjska čustva, potrtost duše okuži vse. Celo zrak, vodo, travo, hrano ... Življenje ljudi se spridi in okolje za bivanje se poškoduje. Posledice prizadenejo predvsem najrevnejše in najbolj uboge družine.

Družina ne pomeni ovire za »delovno storilnost«

Sodobna organizacija dela včasih razodeva nevarno nagnjenje, da ima družino za oviro, breme, pasivnost pri delovni storilnosti.

Sodobna organizacija dela včasih razodeva nevarno nagnjenje, da ima družino za oviro, breme, pasivnost pri delovni storilnosti.

A vprašajmo se: kakšna storilnost? In za koga? Tako imenovana »inteligentna mesta« so nedvomno bogata s storitvami in organizacijo, a po drugi strani so pogosto sovražna do otrok in ostarelih.

Včasih se zanimanje tistih, ki načrtujejo, usmerja v upravljanje z individualno delovno silo, da bi jo lahko uporabili ali zavrgli glede na ekonomske potrebe. Družina je pomemben preizkusni kamen. Kadar jo organizacija dela uporablja kot talko ali celo ovira njeno pot, takrat smo lahko prepričani, da je človeška družba začela delovati proti sami sebi!

Družinska združenja se včasih počutijo kot David proti Goljatu

Za krščanske družine iz te povezanosti izhajata velik izziv in poslanstvo. Družine namreč zastopajo temelje Božjega stvarjenja: identiteto ter zvezo moškega in ženske, porajanje otrok, delo, zaradi katerega zemlja postane domača in svet primeren za bivanje.

Izguba teh temeljev je zelo resna težava. V skupnem domu je že sedaj preveč razpok! Naloga ni lahka. Družinska združenja imajo včasih lahko občutek, da so kot David proti Goljatu ... A vemo, kako se je končal tisti izziv! Potrebni sta vera in drznost. Naj nam Bog nakloni milost, da bi v tem težkem trenutku naše zgodovine z veseljem in upanjem sprejeli Njegov klic, klic k delu, da bi dobili dostojanstvo zase in za svojo družino.

Mednaslovi in poudarki so uredniški.
Vir: Radio Vatikan

Foto: mercator.net

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor