Moč in nemoč žalitve

Sreda, 8. junij 2011, 7:26
Image
vaga

Vse žalitve bolijo tiste, komur so namenjene. Čeprav sam nisem veren, pa me je zabolel vsaj eden od transparentov, ki je bil prikazan na letošnji Paradi ponosa. Namreč tisti, ki je prikazoval Jezusa, ki namenja iztegnjeni sredinec določenim osebam. Ne predstavljam si, kako mora boleti šele transparent, ki je omenjal g. Cukjatija, posebno njegove družinske člane.

Mislim, da je tovrstna komunikacija v diametralnem nasprotju z mnenji, izraženimi v političnem sporočilu Parade ponosa, kjer je med drugim zapisano tudi: »Nestrpnost, sovraštvo in sovražni govor pa so prepogosto zaviti v celofan svobode govora.«

Verjetno se večina ljudi strinja, da imamo vsi državljani pravico do izražanja svojih mnenj v javnosti, medijih, na takšnih in drugačnih dogodkih, festivalih, paradah. Žalosti pa me, če se te dogodke izkoristi za izražanje žalitev. Želim si, da bi odgovorni za žalitve razumeli bolečino prizadetih in se, v kolikor svoje dejanje obžalujejo, tudi opravičili.

Žalitvam navkljub pa ostajam prepričan v to, kar čutim in vsakodnevno izkušam kot starš. Moje temeljno izkustvo je, da se ženska in moška narava dopolnjujeta v harmonično celoto, tako v zakonskem odnosu kot v poslanstvu starševstva.

Čutim, da sta moška in ženska narava naša danost in sta nespremenljivi in nenadomestljivi. Zato se ne morem strinjati z idejami o enakosti (v nasprotju z enakovrednostjo!) spolov. Kot oče vsak dan doživljam potrditve, da vsak otrok za optimalen razvoj potrebuje ob sebi mamo in očeta, žensko in moškega, žensko in moško naravo.

Zame so vsakršna čutenja in izkušnje ljudi vedno legitimne, zato jih nobene žalitve in obsodbe ne morejo zanikati. Želim si, da bi vsi, ki imajo drugačne poglede, to razumeli, ne pa ljudi, ki čutijo in izkušajo starševstvo drugače, označili za homofobe.

sraka

Filmski festival Queer Zagreb je nekaj let nazaj s plakatov sporočal: »I homofobi su ljudi«. Čeprav je (očitno) mišljen nekoliko sarkastično, si je vsaj besedo homofobija vredno pobliže ogledati. V slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo šest besed, ki vsebujejo pripono »fobija«: agorafobija, antropofobija, hidrofobija, klavstrofobija, ksenofobija in nekrofobija. Sama beseda »fobija« je obrazložena kot »bolezenski strah pred določenimi bitji, predmeti ali položaji«, kar je logično, saj je bil Fobos grški bog strahu.

Vse naštete besede zato (glede na SSKJ) označujejo neko vrsto strahu, razen ene: ksenofobija. Ta je določena drugače: »sovraštvo, odpor do tujcev in tujega«. Opažam, da homofobija v družbi dobiva podoben pomen, kot ksenofobija. Da torej ne gre več za strah, temveč za sovraštvo in odpor. S tem pomenom se ne strinjam, zato naj bo vsaj v kontekstu tega besedila beseda homofobija določena izključno kot strah pred vsem negativnim, kar bi lahko popolna izenačitev homoseksualnih parov v družbi povzročila. Nasploh se, po mojem, te besede, izrečene v širšem kontekstu ne nanašajo na bolezenski strah, temveč na strah nasploh.

Mislim, da večina ljudi, ki niso naklonjeni homoseksualcem, čuti prav to – strah pred tem, kako bo "homoseksualna revolucija" vplivala na najpomembnejše, kar imamo: na otroke. Ker pa je vsako čutenje legitimno, strahu ne smemo obsojati in ga omalovaževati, temveč ga moramo poskusiti razumeti.

Če potegnem vzporednico z drugim, prav tako aktualnim družbenim problemom: z besedo religijofobija bi lahko označili strah pred religioznim. Mislim, da večina, ki danes nasprotuje križem v javnih šolah, rutam na glavah in verskemu pouku kot izbirnemu predmetu, čuti prav ta strah. Tudi ta je enako legitimen in odgovor nanj ne more biti obsojanje ali omalovaževanje, temveč razumevanje.

Če povzamem – rešitve na družbene konflikte, ki so v večini povzročeni zaradi takšnega ali drugačnega strahu, je treba iskati z dialogom in razumevanjem: obsodbe in žalitve naj zamenja razumevanje in potrpežljiv diskurz. Samo tak način je vreden ljudi in je zgled prihodnim generacijam.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Sreda, 8. junij 2011, 11:31

Nejc hvala za odličen članek! se podpišem.

Nedelja, 12. junij 2011, 21:01

[quote]Ne predstavljam si, kako mora boleti šele transparent, ki je omenjal g. Cukjatija, posebno njegove družinske člane[/quote]

Da, ker ko cukjati zmerja geje z bolniki, ki jih je treba zdraviti, in jih enači s pedofili in zoofili, pa ni nihče prizadet, kajne? Ko papež reče, da so geji intrinsically EVIL, tudi ne.

Zanimivo, tudi tega si ne morete predstavljati.

Tudi to je višek \"dialoga in razumevanja\":

[quote]Žaba, žal mi je zate, saj
se mi zdi, da si le še ena od teh [b]zaslepljenih revčkov[/b] tega sveta, ki so del
[b]kulture smrti[/b][/quote]

Najprej v svoje ogledalo gledat...

Anonymous
Nedelja, 12. junij 2011, 21:03

copy-paste, ker tako dobro zadene homofobe, ki si so naekrat \"žrtve\":

\"Se pravi, da če bi bil ti degradiran s strani javnosti zaradi...ne vem ...zaradi tega ker si Slovenec in bi protestiral proti temu da si degradiran in bi ti nestrpneži rekli, zakaj si tako nestrpen in nam ne pustiš da v miru sovražimo Slovence. Slišiš svoj budalizem?\"

Sreda, 8. junij 2011, 21:01

Če eden od staršev npr. pretepa, posiljuje svoje otroke ni slabši starš? Kaj hočem s tem povedati? Da ja, so nekateri slabši starši. Če nekdo muči svojega otroka, tudi družba prepozna, da to ni ok in mu otroka vzamejo.
Lahko bi se mogoče homoseksualni pari celo zelo potrudili in želeli biti dobri starši, a nekaj velja od vedno: 2 ženski še nista en moški, pa tudi če sta dobri in dva moška nikoli ne bosta ženska. Narava nas je tako naredila. Kaj ni jasno? Dva spola sta. Skozi vso zgodovino so to dejstvo ljudje uspeli sprejeti in so v skladu s tem tudi živeli, bili ponosni na to, zdaj pa kar hočemo zabrisati mejo med spoloma. To se mi zdi naravnost izprijeno, zdi se mi jasna posledica naše \"zmešane\" družbe. Vse je relativno, nič ni več narobe, vse je prav, če je le tisti, ki to dela, srečen. Kaj pa ostali? Ne moremo živeti drug mimo drugega. Če sem jaz ob nekem dejanju srečna, a s tem onesrečujem drugega, a je še ok, če to počnem? Kako naj sobivamo, če le zahtevamo in nismo pripravljeni dajati, potrpeti?
Žaba, žal mi je zate, saj se mi zdi, da si le še ena od teh zaslepljenih revčkov tega sveta, ki so del kulture smrti. :(

Sreda, 8. junij 2011, 16:39

Homoseksualci bi tudi znali kaj zanimivega povedat o žalitvah. A to, da nekomu rečeš, da je slab/manjvreden starš, ni žalitev??

Sreda, 8. junij 2011, 23:41

In reply to by zebra (not verified)

Nikjer nisem zasledila, da bi kdo napisal, da je homoseksualec slab starš. Nasprotno, večkrat je bilo napisano, da so lahko super starši.
Ampak še tako dobra mama (pa naj bo homo ali heteroseksualna) ne more nadomestiti očeta oz. v polnosti prevzeti njegove vloge in obratno še tako dober oče ne more nadomestiti mame.

Čudovita princesa (9 do 12 let)

januar - april 2020

Novo mesto, Ljubljana, Celje, Koper,
Kobarid