Poroka: od pogodbe do zakramenta

Petek, 23. avgust 2013, 5:00
Image
wedding-ring

K ženskemu vprašanju 6/8.
Okrog leta 950 pred Kristusom je prvi redaktor Geneze zapisal te Božje besede (1 Mz 2,24):
Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.

Okrog l. 530 pred Kr. pa nadaljnji redaktor te (1 Mz 1,28):

Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: „Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita.“

Pa vendar do srednjega veka katoliška Cerkev ni imela poročnega obreda. Moški in ženske prvega tisočletja so sicer iskali in našli drug drugega, ustanavljali družine, vzgajali otroke, a kakšne posebne zgodbe iz tega niso delali. „Kako to?“ boste rekli. „A ni danes Cerkev tista, ki goreče oznanja ljudem, naj se poročijo in naj imajo čim več otrok? Ali nima edini slovenski katoliški tednik imena, ki je prerokba in progam - Družina?“ In, seveda: „Ali ni poroka zakrament? Zakramente pa je  postavil sam Božji sin! Ali niso očetje na tridentinskem koncilu rekli, da če ne veruješ v zakrament svetega zakona, si izobčen?“

Kratka je bila pot duha in dolga je bila pot mesa. Krščanstvo se je hitro poduhovilo, tisočletje ali celo dve pa je potrebovalo, da se je umesenilo oz. udružinilo.

Ljubezen med moškim, žensko ter, bognedaj, njuno meseno združenje, se je mnogim teologom prvega tisočletja zdela premalo pomembna tema, da bi zanjo porabili diamantno konico svoje misli. Drugim se je zadeva kar naravnost priskutila. Češ, človek je duhovno bitje, materija in materialna čustva, kar erotična čustva so, niso drugega kot klic zemlje, od Boga zavržene zemlje, če smo natančni. Kdor sledi temu klicu, gre hudiču v žrelo.

Ko v srednjem veku nastane teologija zakramentov in z njo razmislek o poročenem stanu kot zakramentu, ni manjkalo ugovorov:
- Da, Pavel je res zapisal, da je združitev moškega in ženske v zakonski stan „velika skrivnost“, ampak le kot prispodoba edine velike skrivnosti, ki je ljubezen Kristusa do Cerkve. Zgolj senca torej nečesa mogočnejšega.
- Potem, kako naj bo zakrament nekaj, kar vključuje seks? Ne more taka nizka materija, materija z roba pekla, če smo natančni, poseči po zakramentalni milosti.
- Nadaljnji ugovor: Ne more biti zakrament nekaj, kar je le dogovor dveh subjektov o podelitvi dolžnosti, pravic, dote, denarja. Moški in ženska gresta skupaj zaradi pogodbe, a ne? Kakšna ljubezen neki!
Ugovorov proti zakramentalnosti poroke še s tem ni konec. Denimo, kaj naj bi bila materija zakramenta pri poroki? Pri krstu je voda, pri birmi olje, pri evharistiji kruh, kaj pa pri poroki? Menda ja ne spolna združitev? In še: Kdo sploh podeljuje zakrament? Ne reči, da zakonca drug drugemu! Ne more, namreč, nekdo, ki nima posvetitve in milosti, milosti dati …

Po srednjeveških razpravah nastopi luteranski in kalvinistični vihar. Tako Luter kot Kalvin ne priznata poroke kot zakramenta. Na Tridentinskem zboru (1545-1563) je katolicizem dokončno dozorel, da je poroko priznal za zakrament. Če Luter in Kalvin pravita „ne“, potem je že po logiki nasprotovanja jasno, da mi moramo reči „da“. Če pa kdo še misli, da cerkvena poroka ni zakrament, potem pa naj bo kakor Luter in Kalvin - izobčen iz občestva.

Toda moti se, kdor misli, da je s tem zgodbe konec. Še dandanašnji v klerikalnih krogih slišiš argument, da prikazovanje Device Marije v Međugorju ni resnično, kajti če bi bilo, bi vidci šli v samostan, na pa da so se poročili, legli z bitjem nasprotnega spola v posteljo in rodili otroke. Poroka je v hierarhiji zakramentov za marsikoga manj zakrament kot mašniško posvečenje. Za nekatere celo manj kot redovniške obljuba, ki je niti ne štejemo med zakramente.

* Oktobra 2012 sem se na madridski jezuitski univerzi Comillas udeležil teološkega simpozija o zakonu in družini. Tam me je zadel stavek, ki ga je izrekel jezuit Pablo Guerrero, eden izmed predavateljev: „Odnos med moškim in žensko je večji vir zla kot nepravična delitev dobrin med Severom in Jugom.“ Po simpoziju sem razvil nekaj zapisov o t. i. „ženskem vprašanju“. Zapise dajem na razpolago dobrim ljudem, ki delajo in berejo portal Iskreni.net.

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.