Hrepenenje in gospodovanje

Četrtek, 25. julij 2013, 5:00
Image
exile

K ženskemu vprašanju 4/8.
Vročinski val avgusta 2012. Sreda popoldan. Tri ure preživim ob Dravi nekje med Ptujem in Vurbergom. Družbo mi delata plastenka vode in knjiga.*

Na nasprotni strani se v reki namakajo trije fantje in tri dekleta, stari nekaj nad dvajset. Očitno poparčkani. Fantje sedijo v plitvi vodi, punce bolj-ko-ne stojijo ob fantih in občasno stopijo na obalo. Fantje pijejo žgane pijače, punce pijačo prinašajo iz grmovja v plastičnih kozarcih. Fantje se hahljajo v svojih pogovorih, punce jim blago sipajo vodo na ramena, jih umivajo in čehljajo. Fantje so zadeti in začnejo prepevati trivialne napeve iz hrvaških popevk, punce so trezne, stopijo iz vode, imajo kratko debatico, nato fantom prinesejo borovničevca. Fantje kričijo: „Borovničke, borovničke,“ punce se malo smejijo, malo zgražajo nad svojimi pijanimi dedci. Na moji strani reke od nekod prikoraka nudist, moški srednjih let, vrže se v vodo in s tokom, z minimalnimi zamahi, po sredi mogočne Drave odplava v smeri Ptuja. Fantje na oni strani ga žalijo in psujejo, se krohotajo, punce se pridušajo ob menda pogumnih vzklikih svojih fantov onemu „nagemu pedru“ sredi reke. Fantje krulijo kot krulijo pijanci v vaškem bifeju ob desetih zvečer, punce pravijo, da je treba domov. Fantje se kobacajo iz plitvine, punce jim prinašajo brisače. Eden izmed fantov, črnolas in dolg, se obrne proti sredini reke, zagazi do nekoliko bolj deroče cone, ne zaplava, počepne, zakriči svoji punci na obalo: „Sliki, sliki za fejsa!“

„Še boste tepene,“ sem si rekel skoraj na glas, ko sem gledal za dekleti, ki so s svojimi frajerji odhajale skozi grmovje onstran najširše slovenske reke. „Še boste tepene,“ sem rekel takrat ob Dravi, ker sem na drugi strani reke videl sejati in gojiti prihodnji tepež. Ženska, ki stoji ob pijanem moškem; stoji, ker je v štartni poziciji. Pijani moški, ki sedi in mu je postreženo. Ženska, ki ne dvomi vanj, tudi ko psuje „pedre“ ali „cigane“ ali kogar-si-bodi, ker je vesela, da ga sploh ima - njega, moškega. Moški, ki to ve in zato zahteva več borovničk in dodatno masažo ramen. Ženska, ki ga ima za močnega in pogumnega, ker se ob njem hoče počutiti varnega. Moški, ki zmore le navijaško, se pravi, čredno bevskanje na naključnega nudista, a zaplavati po reki, to je preveč. Ženska, ki čuti, da tu nekaj ni v redu, da je to bitje ob njej le napol moški, a je tiho in sodeluje v neke vrste foto-montaži, da bo na zunaj, v okolju, v službi ... zgledalo, da je njen izbranec pravi ded, malodane akcijski heroj iz srede deroče reke. Moški, ki začuti njen strah, njene sanje, bo te sanje spremenil v njeno kletko, če je treba. Ko bo hotela iz kletke, tudi kakšna klofuta ni izključena, spada v meni, je davek za njegovo „zaščito“. Vse tako, kot napove Geneza:

Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj. (1 Mz 3,16)

Bog po prvem grehu prekolne kačo (v. 15) pa tudi zemljo (v. 17), medtem ko človek ni preklet, temveč kaznovan. Kakšna je kazen za ženo? 1. bolečine ob rojevanju otrok; 2. hrepenenje po moškem, ki bo vračal z gospodovanjem. Izvorna hebrejska beseda za hrepenenje je tešukah. Ta se pojavi v Stari zavezi samo še dvakrat. Ko Bog nagovori Kajna in ga opozori o moči greha: „...njegovo poželenje /tešukah/ se obrača proti tebi“  (1 Mz 4,7); ter v Visoki pesmi, ko ženska pravi: „Jaz sem svojega ljubega in on hrepeni /tešukah/ po meni“ (Vp 7,11).

Luteranska teologinja Christfried Böttrich razlaga, da tešukah govori o „želji po globoki medsebojni pripadnosti dveh ljudi“. In da čeravno je v. 16 povedano, da bo moški pogosto vladal nad žensko, „je ob tem vzpostavljena določena hierarhija med moškim in žensko, ki seveda vključuje tudi moško odgovornost v odnosu do ženske.“ Žensko hrepenenje torej poziva moškega k odgovornosti in k odpovedi skušnjavi gospodovanja. Ko pa v Visoki pesmi tudi moškega prevzame tešukah po ženski, smo na pragu odrešenja.

* Prvi del tega zapisa je bil novembra 2012 objavljen na Branko Cestnik Blog.

** Oktobra 2012 sem se na madridski jezuitski univerzi Comillas udeležil teološkega simpozija o zakonu in družini. Tam me je zadel stavek, ki ga je izrekel jezuit Pablo Guerrero, eden izmed predavateljev: „Odnos med moškim in žensko je večji vir zla kot nepravična delitev dobrin med Severom in Jugom.“ Po simpoziju sem razvil nekaj zapisov o t. i. „ženskem vprašanju“. Zapise dajem na razpolago dobrim ljudem, ki delajo in berejo portal Iskreni.net.

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.