Lepota sredi vojne

Sobota, 2. maj 2015, 6:34
Image
00

Operna hiša v ukrajinskem Donecku ostaja odprta, čeprav so na ulicah tanki.

Vojna v Ukrajini je kljub svoji bližini – vojna poteka na mejah naše evropske politične povezave – postala še ena tistih vojn, na katere smo se navadili in za katero se ne zanimamo več. Razen, če se občasno zgodijo kakšne tragedije večjih razsežnosti, tj. da umre še neprimerno več ljudi kot sicer. Sicer smo – otopeli.

Zato pa je naše zanimanje vzbudila še drugačne vrste novica s tega vojnega območja. Novica, ki ne pomeni zgolj novega štetja človeških trupel. Novica, ki kaže na življensko silo človeškega duha, novica s področja kulture.

01

Kultura kot zadnje pribežališče normalnosti

V Donecku na vzhodu Ukrajine, ki jo je vojna razklala na pol, operna hiša še vedno deluje. Čeprav je mesto dnevno priča spopadom med proruskimi uporniki, ki mesto držijo v rokah, in vladnimi silami, pa so lahko njegovi prebivalci vse doslej poslušali še vse drugačne zvoke od zgolj streljanja.

Operna hiša v Donecku je nekoč igrala po več predstav tedensko, obiskovalcev se je trlo. Zdaj je drugače. Pa vendar. Tistim nekaj desetim obiskovalcem, kolikor jih je v vojnih razmerah še ostalo, deluje poslušanje Verdija ali Puccinija, Straussa ali Bizeta kot redek trenutek miru med siceršnjim plesom trpljenja in smrti.  

02

 

Nihče od članov igralske družine ne prejema več plačila za svoje delo, vsi štirje dirigenti so v strahu za življenje zbežali, nastopajoči pa izzivajo usodo vsakič, ko se odpravijo na predstavo. Vendar je po besedah igralca Artyoma Yaroshevicha vredno: »Zelo težko je. Toda, veste, brez dela in petja, bi bil pa to naš konec.«

Predstave se zaradi večje varnosti odvijajo ob koncih tedna in zgodaj popoldne, še preden pade mrak in postanejo ulice zlovešče prazne. »Seveda je vse skupaj malo čudno. Razmere so nevarne, vendar želimo vseeno v naša življenja vnesti nekaj veselja, nekaj optimizma. Ohraniti želimo duha. Zato prihajamo,« je počutje opisal eden izmed obiskovalcev.

Zgolj beg pred resničnostjo ali tudi iskanje lepote sredi grdega?

Od začetka spopadov je mesto zapustila več kot polovica njegovih prebivalcev. Trgovine, restavracije in lokali so v glavnem zaprti, Doneck je postal eno glavnih vojnih žarišč. Zato je toliko bolj nenavadno, da sredi te norosti vztraja ravno opera.

03

»Tudi če ljudi ni, če ne morejo priti, vedo, da je gledališče odprto. Že samo to je zelo pomembno, življenje je zaradi tega bolj normalno,« pravi baritonist Sergei Dubnitsky, ki v izrednih razmerah tudi dirigira Verdijevo Traviato. »Seveda imamo predstave, ki so slabše kot nekoč, toda na splošno je postalo veliko lažje vzpostaviti stik s publiko, ljudje so veliko bolj zainteresirani.«

Morda se zdi nenavadno, da se v operi igrajo tudi komedije, medtem ko le nekaj kilometrov stran poteka vojna črta. Vendar predstave na sproščen način izžarevajo veselje in nedolžnost, to pa so kvalitete, ki jih je vojna vedno lačna.

»Ko te z vseh strani obkroža grdo in gnusno, začneš ceniti lepoto,« so bile besede obiskovalke opere, ki je na predstavo prišela z dvema najstniškima otrokoma.

Po začetku vojne so se stvari začele postavljati nazaj na svoje mesto pred lanskim oktobrom, ko bi operna hiša morala odpreti svojo sezono. Vsi preostali člani opernega ansambla so se strinjali, da bi morali z delom nadaljevati in tako so začeli.

04

»Vstopnice za Straussovega Netopirja so bile brezplačne, v vrsti je čakalo na stotine ljudi,« je takratno dogajanje opisla namestnica direktorja Kovalyova. »Ljudje so se kar razburjali, ker niso mogli noter. Na koncu so sedeli na stopnicah, stali so v stranskih kulisah, stisnili so se, kolikor je šlo. Dve starejši gospe sta jokali, hvaležni, da opera spet deluje.«

Vojna in mir gresta po sredi ljudi

Delo opere seveda močno zaznamujejo vojne razmere v mestu. Pred kratkim je bila predstava odpovedana – zaradi smrtih osmih ljudi, ki so bili s topovskim obstreljevanjem ubiti v avtobusu, je bil razglašen dan žalovanja. Včasih predstave visijo na nitki, ker so zaradi obstreljevanja prikrajšani za elektriko.

»Bili so že primeri, ko so se spopadi tako zelo približali središču mesta in nam, da smo vsi skupaj morali teči v zaklonišče,« je povedal Igor Ivanov, »toda še nikoli nismo tega storili med samo predstavo – takrat smo vsi preveč zaposleni s poslušanjem glasbe!«

05

 

Doneck je mesto v žarišču vojnih spopadov, zato se tudi v gledališču ne morejo izogniti politiki. Igralci se o politiki sicer ne želijo pogovarjati, vendar različna stališča obstajajo tudi med njimi. Enemu izmed sopranistov je novembra v Kijevu ukrajinski predsednik podelil posebno nagrado, druga skupina pevcev pa je nedavno v bolnišnici priredila koncert za ranjene upornike.

Ob vsem tem se zdi, da glasba in umetnost nista zgolj uteha za dušo, ampak tudi način, kako še naprej ostati človek, tudi če sredi topovskega obstreljevanja.

Vir: ViceNews, TheGuardian

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor