Kam z vsemi temi e-odpadki?

Četrtek, 3. september 2015, 16:00
Image
eu-smeti 4

Le tretjina evropskih odpadkov, ki nastanejo zaradi zavržene informacijske in druge elektronske ali električne tehnologije, je ustrezno zbrana in reciklirana.

Vse mogoča tehnologija od LCD zaslonov, računalnikov in mobilnih telefonov do baterij, pomivalnih strojev in hladilnikov predstavlja – potem ko jih zavržemo – električni in elektronski odpadek in, kot kaže, Evropa še zdaleč ni učinkovita pri ravnanju z njim. Po zadnji raziskavi, ki jo je financirala Evropska zveza, Evropejci pravilno ravnamo le s 35 % te vrste odpadkov. Vse ostalo konča na mešanih odlagališčih ali pa na črnem trgu, kar lahko vodi do gospodarskih kot tudi ekoloških in zdravstvenih problemov.

Ustrezne metodologije, kako ravnati s temi odpadki, sicer obstajajo, vendar se jih evropski potrošniki in podjetja ne poslužujejo. Leta 2012 je bilo od 9,45 milijonov ton takšnih odpadkov ustrezno zbranih in recikliranih zgolj 3,3 milijonov. Ostalo ostane »doma«, čeprav smo doslej mislili drugače, v izvoz pa jih gre okoli 1,3 milijona.

eu-smeti 2

Glede na stanje tudi ne preseneča, da je ta raziskava (Countering Waste Electrical and Electronic Equipment Illegal Trade) šele prva, ki ni bila omejena zgolj na posamezne države članice, ampak na celotno EZ. Trajala je 2 leti, pri njej pa so sodelovali tako znanstveniki kot predstavniki industrije in policije.

Pri tem je zanimivo, da preprodaja odpadne elektonike, ki bi morala biti ustrezno reciklirania, ni stvar nezakonitih dejavnosti na strani velikih podjetij ali organiziranih skupin. Gre bolj za razpršene in med seboj nepovezane, majhne skupine ljudi, ki se ukvarjajo s tem,  pri čemer poslujejo zelo intenzivno, zato tudi takšen obseg kršitev.

Neustrezno odmetavanje elektronskih odpadkov je sicer globalni problem, ki ni omejen samo na Evropo. Študija na strani Združenih narodov je pokazala, da sta bili v letu 2014 Kitajski in ZDA največji kršiteljici na tem področju. Problemov, ki s tem nastajajo, pa se niti ne zavedamo.

eu-smeti 3

Nevarne in strupene snovi, npr. živo srebro ali svinec, lahko pri neustreznem skladiščenju teh smeti poškoduje normalen duševen razvoj prizadetega posameznika, škoduje jetrom in ledvicam, povzroča tudi rakava obolenja. Na Kitajskem tudi ni redko, da te smeti nekotrolirano sežigajo, odpadne kovine in kemikalije pa mečejo v reke. Kakšna škoda za okolje in ljudi pri tem nastaja, si težko zamislimo, ker uradne študije v zvezi s tem niti še ne obstajajo.

V Evropi imajo najbolj učinkovite programe zbiranja elektronskih odpadkov v skandinavskih državah: Švedska in Norveška zbereta in reciklirata kar 85 % vseh elektronskih in električnih odpadkov. Podobno tudi v Avstriji in Švici, sledita Francija in Italija, najslabše pa je v Romuniji, Španiji in na Cipru z manj kot 20 % zbranih odpadkov.

Vir: euobserver.com, newsweek.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor