Kaj odločitev ustavnega sodišča prinaša v slovenski šolski prostor?

Se je javnim šolam zaradi odločitve ustavnega sodišča o financiranju osnovnih šol treba česa bati?

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja poleg državnih osnovnih šol, ki so v celoti financirane s strani države, dopušča tudi delovanje zasebnih šol s koncesijo in zasebnih šol brez koncesije ter izobraževanje na domu, ki pa v našem kontekstu ne bo predmet razmišljanja. Po omenjenem zakonu zasebnim šolam pripada na posameznega učenca 85 odstotkov sredstev, ki jih država zagotavlja za plače in materialne stroške na učenca v javni šoli.

Malo šol, prisotne le v večjih krajih

Po uveljavitvi omenjenega zakona leta 1996 se koncesije na področju osnovnošolskega izobraževanja niso več podeljevale. Izjema je ljubljanska waldorfska šola, ki je financirana 100-odstotno, ker je bila ustanovljena pred uzakonitvijo državnega sofinanciranja teh šol.

V Sloveniji deluje neznantna peščica zasebnih osnovnih šol, ki so prisotne le v večjih krajih. Zakaj jih ni v manjših, bomo pojasnili v nadaljevanju. Zasebne osnovne šole pri nas so v Ljubljani: OŠ Alojzija Šuštarja v Ljubljani, Montessori Institut in waldorfska osnovna šola, ki pa ima enote tudi v Žalcu, Radovljici in Mariboru. Po deležu z okoli tisoč učenci ne predstavljajo nikakršne resne konkurence nekaj več kot 460 državnim osnovnim šolam s tisoči učencev.

Anomalija v šolskem sistemu

Osnovnošolsko izobraževanje je ustavno zapovedano, 57. člen pa zagotavlja njegovo brezplačnost. Zakon o osnovni šoli staršem ponuja tudi možnost izbire osnovnošolskega izobraževanja njihovih otrok v javni ali (izjemno redki) zasebni šoli (5. člen).

Staršem šoloobveznih otrok na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ki morajo zaradi zgoraj omenjenega zakonodajnega določila doplačevati šolnino, se je zdelo nepravično, da morajo za nekaj, kar je ustavno zapovedano in določeno kot brezplačno, kljub vsemu doplačevati. Še posebej, ker gre za obvezni program, ki je zakonsko določen s predmetnikom osnovne šole za vse slovenske osnovnošolce. Prav tako morajo te šole dosegati enakovredne izobrazbene standarde, kot jihzagotavljajo programi javne osnovne šole, kar od njih zahteva isti zakon.

OŠ Alojzija Šuštarja v Ljubljani

V pobudi, ki so jo starši Anton in Bernarda Kokalj ter Nika in Peter Gregorčič z OŠ Alojzija Šuštarja v Ljubljani ob podpori Zavoda sv. Stanislava, kjer se omenjena šola nahaja, naslovili na ustavno sodišče, so opozorili, da gre za anomalijo v primarnem šolskem sistemu. Ta je prepričala sodnike, da so odločili njim v prid. Kot so zapisali v odločbi ustavnega sodišča, ustava zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja osnovnošolskega programa vsem šoloobveznikom, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola.

Brez strahu: zasebne šole bodo ostale maloštevilne

Ustavni sodniki navajajo, da se vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole kot institucije, pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev in zato niso predmet te presoje. Drugače povedano: vse ostalo pa je v zasebnih šolah njihov (nemajhen) problem. Še naprej bodo morale same zagotavljati finančna sredstva za investicijsko vzdrževanje in opremo ter zagotavljati ustrezne prostore za pouk. Tudi vsi nadstandardni programi bodo odvisni od njihove finančne zmožnosti pridobivanja dodatnega denarja. Ustavno sodišče se torej v to ni spuščalo.

Kdor ve, koliko stane ustanovitev in delovanje zasebne osnovne šole, ve, da pretirane vneme tu ni pričakovati.

S to odločitvijo se pričakovano niso strinjali vsi, duhovi so se razdelili celo med ustavnimi sodniki, da o stroki ne govorimo. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je financiranje zasebnih osnovnih šol po evropskih državah in drugje po svetu zelo različno. Kdor pa ve, koliko stane ustanovitev in delovanje ene same osnovne šole, bo kmalu ugotovil, da kakšne pretirane vneme po ustanavljanju zasebnih osnovnih šol pri nas ni pričakovati. Državne šole so še vedno v veliki številčni prednosti. In tako bo najbrž tudi v prihodnje.

Ustrezna zaščita javne mreže

Tudi strahovi, ki jih slišimo in prebiramo iz medijev, da se z odločitvijo sodišča “na velika vrata odpira prostor zasebnemu šolstvu oziroma privatizaciji javnega sektorja izobraževanja”, nimajo realne osnove. Država namreč zakonsko ščiti javno mrežo osnovnih šol s 87. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta člen namreč že v naslovu nosi pomembno sporočilo: “Varovanje javne mreže.”

Kar bi nas moralo skrbeti, je, da v Sloveniji poleg maloštevilnih zasebnih šol ni večje ponudbe šol, ki bi delovale po posebnih pedagoških načelih.

Če je že naslov obetaven, je vsebina še bolj, citiramo: “Ne glede na 86. člen tega zakona zasebni šoli ne pripadajo javna sredstva, če je zaradi vpisa v zasebno osnovno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole oziroma je zaradi vpisa v zasebno glasbeno šolo ogrožen obstoj edine javne glasbene šole v istem šolskem okolišu … Zasebna šola, ki se financira iz javnih sredstev, se v primeru iz prvega odstavka tega člena preneha financirati …” Iz tega jasno izhaja dejstvo, da v manjših krajih z eno OŠ zasebna pobuda nima kaj dosti upanja za obstoj. Teh šol pa je v Sloveniji največ. Zakonodaja torej ščiti svojo javno mrežo in prav je tako, še posebej s stališča uresničevanja temeljnih človekovih pravic na šolskem področju.

Premalo “drugačnega od ustaljenega”

Waldorfska šola v Mariboru

Kar bi nas moralo skrbeti, pa je to, da v Sloveniji poleg omenjenih zasebnih šol ni več večje ponudbe šol, ki bi delovale po posebnih pedagoških načelih, kot Steiner, Decroly, Ignacijanska pedagogika …, čeprav zakon to dopušča. Kot je že omenjeno, je le nekaj malega osnovnih šol, ki delujejo po načelih Montessori pedagogike, ostale ponudbe pa praktično ni, kar siromaši slovenski pedagoški oziroma šolski prostor. To pa ne pomeni, da državne šole ne delujejo po nekih pedagoških načelih, pač pa le, da je šol, ki bi znanje in vzgojo posredovale na drugačen način od ustaljenega, premalo glede na položaj drugje po Evropi in svetu.

Marjan Peneš, univerzitetni diplomirani pedagog, je pomočnik ravnateljice za vrtce pri OŠ Matije Valjavca v Preddvoru. V svoji pedagoški karieri je 20 let poučeval slovenščino in bil 15 let ravnatelj osnovne šole. Dejaven je v različnih stanovskih združenjih. Za življenjsko delo je dobil tudi Slomškovo priznanje. 

Foto: http://imaginationsoup.net, http://www.waldorf-mb.si/, www.stanislav.si