Je gospodarska kriza kriza družin?

Močna gospodarstva se napajajo iz močnih družin, zato države, kjer upadata rodnost in tudi kakovost družinskega življenja, že opažajo negativne učinke na gospodarstvo. A to je šele začetek …

Kako velik problem za celoten svet predstavlja starajoče se prebivalstvo in kako pomembni za gospodarstvo so trdni zakoni, s tem se ukvarja oktobra lani izdano mednarodno poročilo z naslovom »Trajnostna demografska dividenda«. Pripravili so ga raziskovalci z univerz v ZDA, Kanadi, Čilu, Španiji, Kolumbiji, Peruju in na Filipnih.

Eden od avtorjev poročila, dr. W. Bradford Wilcox z Univerze v Virginiji, pravi, da sta ravno odnos do rodnosti in odnos do poroke pogosto spregledana dejavnika, ki sta močno vpletena tudi v trenutno globalno ekonomsko krizo. 

Zakaj javno zadolževanje raste?

Razlog, zaradi katerega se nekaj vodilnih svetovnih gospodarstev – od Japonske do Italije in Španije ter evro območja v celoti – sooča s fiskalnimi izzivi, je po Wilcoxovih besedah tudi v tem, da je njihova rodnost že več desetletij pod mejo obnavljanja prebivalstva (2.1 otrok na žensko). Dlje časa trajajoča rodnost, ki ne zagotavlja obnavljanja, namreč pomeni manj delavcev na število upokojencev, kar povzroči velikanski pritisk na javno blagajno in gospodarstvo v celoti. Po nedavni študiji je mogoče skoraj polovico nedavnega vzpona javnega zadolževanja na Zahodu pripisati temu.

Indija bo prehitela Kitajsko zaradi otrok

Celo vrtoglava rast Kitajske se zna v naslednjih desetletjih »prizemljiti« zaradi krčenja delovne sile, ki jo povzroča politika enega otroka, pa opozarja dr. Carlos Cavallé iz Španije. Nasprotno od Kitajske, katere rodnost je 1,5 otroka na žensko, bo lahko Indija, ki ima ugodnejši demografsko sliko (2,6 otroka na žensko) in s tem napoved rasti delovnega prebivalstva, do konca stoletja presegla stopnjo gospodarske rasti Kitajske ravno zaradi svoje demografske prednosti.

Prvi učinek padca števila rojstev na gospodarstvo je sicer pozitiven, kot pojasnuje še eden od avtorjev poročila, dr. Phillip Longman. Družba manj vlaga v vzgojo in izobraževanj otrok, v gospodarstvo se vključi več žensk. A že v naslednjem koraku se stvari spremenijo. Če rodnost ostane na nizki ravni, prične število delovnega prebivalstva upadati, dvigne pa se število upokojencev.

Pomembno pa ni le število delovnega prebivalstva, ampak tudi njihova svežina. »Podjetništvo je povsod po svetu močno zgoščeno med mladimi,« pravi Longman. »Večino novih podjetij oblikujejo ljudje v poznih 20 letih in zgodnjih 30. Nevarnost starajočih se družb je v tem, da izgubijo svojo kulturno, gospodarsko in tehnološko dinamičnost.«

Poročeni pomagajo gospodarstvu

A ni samo rodnost ta, ki šteje, še opozarja dr. Wilcox, pomemben je tudi zakon. Vsaj na Zahodu velja, da bodo otroci, ki rastejo v neokrnjeni družin s poročenima staršema, z večjo verjetnostjo pridobili ves človeški in družbeni kapital, ki ga potrebujejo za uspeh v sodobnem gospodarstvu. V ZDA, na primer, takšni otroci z večjo verjetnostjo zaključijo študij in dobijo dobro plačano delo. 

Vsepovsod po svetu poročeni moški vlagajo več truda in pozornosti v svoje delo od neporočenih; to je eden od razlogov, zakaj uživajo tudi »zakonski dodatek« k svojim dohodkom, ki se giblje do 14 odstotkov (v Mehiki) do 35 odstotkov (v Rusiji). Zakon vsaj pri moških pomembno vpliva na delovno produktivnost.

Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na gospodarstvo je tudi ta, da poročeni ljudje z otroki več trošijo na področjih, ki so pomembna za gospodarstvo. Ob tem pa se na področju financ obnašajo bolj odgovorno.

Nič ne ostane samo doma

»Kar se dogaja doma, ne ostaja doma – velikost družin, njihova stabilnost in kakovost odnosov, vse to ima pomemben vpliv na zdravje svetovnega gospodarstva,« je prepričan Wilcox.

Avtorji poročila so svoje ključno sporočilo povzeli v besedah: »Podjetja, vlade, civilna družba in vsi državljani bi naredili dobro stvar, če bi okrepili družine – med drugim tudi zato, ker je blagostanje narodov in delovanje velikih sektorjev sodobnega gospodarstva vezano na bogastva družine.«

Glede na stopnjo rodnosti – 1,57 otroka na žensko v letu 2010 – in vse manjše število porok v Sloveniji pa smo med drugim lahko zaskrbljeni tudi za naše gospodarstvo. 

Vir: sustaindemographicdividend.org