Evropejci bi si želeli več otrok, kot jih imajo

Okrog 30 odstotkov Evropejcev po 40. letu ima manjše družine, kot bi si jih želeli imeti. Največ pa je takšnih, ki si želijo družino z največ dvema otrokoma.

Nedavno izdano poročilo o velikosti družin v Evropi, ki ga je na podlagi izsledkov Evrobarometra 2011 za 27 držav EU pripravila raziskovalka z dunajskega demografskega inštituta Maria Rita Testa, kaže precejšen razkorak med idealno in dejansko velikostjo družine v Evropi.

V Evropi ima 58 % žensk in 69 % moških med 25. in 39. letom, torej v svojem ključnem reproduktivnem obdobju, manjšo družino, kot bi si jo želeli. Razlika med idealnim in dejanskim številom otrok je 0,9 za ženske in 1,3 za moške.

V Sloveniji bi si večjo družino želelo 35 % žensk in 37 % moških.Po 40. letu, ko je osnovanje družine večinoma končano, pa ima manjšo družino od načrtovane še 30 % ljudi, povprečen razkorak znaša 0,5 otroka. V Sloveniji bi si večjo družino želelo 35 % žensk in 37 % moških.

Slovenske ženske med 25. in 39. letom imajo v povprečju 1,2 otrok, želele pa bi si 0,9 otroka več. 36 % žensk v tej starosti si želi več kot dva otroka. Ženske po 40. letu pa imajo povprečno 2 otroka, razlika do želenega števila pa znaša še 0,3 otroka (za moške v tej starosti pa 0,5 otroka).

Čeprav imajo moški sprva predstave o manjši družini, pa je razkorak med želenim in dejanskim pri njih večji kot pri ženskah. Razlog za to se skriva deloma v dejstvu, da si družino oblikujejo kasneje v življenju kot ženske in imajo zato pri isti starosti manjše družine od žensk.

Izobrazba ima precejšen vpliv na velikost družine. Ljudje z višjo izobrazbo imajo sicer manj otrok kot tisti z nižjo, vendar pa bi si želeli imeti več otrok, kot bi si jih želeli manj izobraženi. Največji razkorak med želenim in dejanskim številom otrok se kaže prav v skupini visoko izobraženih.

Avstrija je edina evropska država, v kateri si ljudje želijo imeti manj otrok, kot bi jih bilo potrebnih za obnavljanje prebivalstva – povsod drugod bi uresničenje idealov zadostovalo za obnavljanje. Grčija pa je edina država, v kateri se je predstava o idealni velikosti družine v zadnjih petih letih vztrajno zmanjševala.

V splošnem pa je trenutno družbeno ozračje v Evropi negativno. Življenjski stroški, možnost reševanja stanovanjskega vprašanja in gospodarska situacija so bili v raziskavi slabo ocenjeni. K sreči pa so Evropejci bolj optimistični glede svojega osebnega življenja, tudi glede lastne zaposlitve in domačih financ. Najbolj optimistični so tisti brez otrok in pa tisti, ki imajo ali bi želeli imeti velike družine s tremi ali več otroki. Raziskovalka poudarja, da bi temu fenomeni morali posvetiti še več raziskovanja.

Maria Rita Testa je z raziskavo želela pokazati na to, kje so še potenciali in možnosti za oblikovanje prijaznejših družinskih politik in družbenih okoliščin, da bi ljudje v starajoči se Evropi lahko ustvarili tako velike družine, kot bi si jih želeli.