ESČP: Pravice do homoseksualne poroke v konvenciji ni

Thumbnail

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. junija 2016 v razsodbi v primeru Chapin in Charpentier proti Franciji znova potrdilo, da Evropska konvencija za človekove pravice ne prinaša pravice do homoseksualne poroke. 

Kaj pravi Evropska konvencija za človekove pravice o zakonski zvezi in družini?

Evropska konvencija za človekove pravice  o zakonski zvezi govori v 12. členu, ki se v celoti glasi: “Moški in ženske, zreli za zakon, imajo pravico skleniti zakonsko zvezo in si ustvariti družino v skladu z domačimi zakoni, ki urejajo uveljavljanje te pravice.”

O družinskem življenju govori še v 8. členu, kjer med drugim pravi, da ima “vsakdo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja”.

Za kaj gre v zadevi Chapin in Charpentier proti Franciji?

Leta 2004 sta homoseksualni par Stéphane Chapin in Bertrand Charpentier v mestu Bègles (predmestje Bordeauxa) vložila vlogo za sklenitev zakonske zveze, župan mesta Bègles pa je poročni obred opravil in s tem dosegel vpis zakonske zveze v matične knjige.

Po posredovanju javnega tožilca je bila zakonska zveza razveljavljana, saj v tistem času homoseksualna zakonska zveza v Franciji ni bila dovoljena (sprejeta je bila leta 2013).

Ker gospoda Chapin in Charpentier na različnih sodnih inštancah v Franciji nista dosegla priznanja veljavnosti sklenitve njune zakonske zveze, sta tožila Francijo pred Evropskih sodiščem za človekove pravice.

Pri tem sta se sklicevala na že omenjena 12. In 8. člen konvencije v navezavi s 14. členom, ki govori o prepovedi diskriminacije.

Kaj prinaša razsodba ESČP v zadevi Chapin in Charpentier proti Franciji?

Iz razsodbe jasno sledi dvoje:

  1. Da 12. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah razume zakonsko zvezo kot zvezo med moškim in žensko.
  2. Ter da država, ki homoseksualnim parom, ki se želijo poročiti, ne omogoči sklenitve zakonske zveze, ne ravna diskriminatorno na temelju spolne usmerjenosti.

 

To seveda ne pomeni, da posamezna država, podpisnica ne sme urejati pravnega statusa istospolnih parov. Vendar pri tem na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah ni zavezana, da poseže v institut zakoske zveze.

ESČP je podobno razsodilo že v več drugih primerih (Schalk in Kopf proti Avstriji leta 2010, Vallianatos in drugi proti Grčiji leta 2013, Oliari in drugi proti Italiji leta 2015).

Kakšne so posledice razsodbe?

Za sama tožnika, gospoda Chapina in Charpentierja, sodba ne prinaša velikih posledic, saj imata kot francoska državljana od leta 2013 možnost, da se poročita.

Obenem pa razsodba tudi ni razlog za pretirano veselje vseh, ki branijo tradicionalno zakonodajno definicijo družine.

Tudi ob izključni definiciji zakonske zveze kot moškega in ženske se namreč lahko (in se v veliko primerih) dogaja njena relativizacija, skozi izenačevanje ne samo pravic istopolnih parov, ampak tudi zunajzakonskih partnerskih skupnosti.

Tipični primer je prav Slovenija, kjer je bila na referendumu decembra lani definicija zakonske zveze sicer v jedru obranjena, a se zakonsko zvezo med moškim in žensko tako z Zakonom o partnerskih skupnostih kot z novim predlogom Družinskega zakonika (pa tudi z mnogimi drugimi politikami) dela čedalje bolj irelevenatno.

A vendarle sodba pomembne politične posledice za države, ki v svoji zakonodaji utrjujejo razumevanje zakonske zveze kot zveze med moškim in žensko oziroma prinašajo omejitve za polno izenačitev zakonske in istospolne zveze.

Posamezne države imajo seveda še vendo možnost, da skozi zakonodajo (kot denimo v Franciji) ali celo z ljudskim referendumom (kot denimo na Irskem) uveljavijo homoseskualno zakonsko zvezo.

A kaže, da je na evropski ravni zaprta pot, po kateri bi LGBT gibanje in njegovi podporniki lahko dosegli izenačitev zakonske in istospolne zveze prek sodne prakse ESČP (tako kot se je to zgodilo lani v ZDA z razsodbo vrhovnega sodišča v primeru Obergefell proti Hodgesu).

Taka odločitev ESČP pa bi imela velike posledice, saj bi potem postala polna izenačitev zavezujoča za vse države.

 

www.mumdadandkids.eu

Odločitev pozdravila tudi Evropska državljanska pobuda Mama, oče in otroci

V tem smislu je tokratno odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice pozdravila tudi nova Evropska državljanska pobuda Mama, oče in otroci.

V izjavi za javnost so izrazili zadovoljstvo nad razsodbo in zapisali: “Evropska konvencija za človekove pravice ne zagotovlja absolutno nobenega pravnega temelja za pritisk na nacionalna zakonodajna telesa, da bi redefinirala zakonsko zvezo.”

V pobudi Mama, oče in otroci trenutno zbirajo vsaj milijon podpisov v državah članicah EU, da bi prek inštituta Evropske državljanske pobude na Evropsko komisijo naslovili zahtevo, da se tudi v pravu Evropske unije zakonske zveza definira kot zveza med moškim in žensko. (Podpišete lahko na strani www.mumdadandkids.eu.)

Tudi ta akcija ima namen zajeziti pritisk LGBT gibanj in njihovih podpornikov prek evropskih povezav in ustanov ter ubraniti pravico držav, da same odločajo o tem vprašanju, zlasti seveda tistih, ki so v zadnjem času sprejele različne oblike zaščite zakonske zveze kot zveze med moškim in žensko – ter tistih, ki to še nameravajo. 

Foto: thejournal.ie, euobserver.com

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja