Doječa Marija ali o svetosti dojenja

Eva Markovič
Nedelja, 24. maj 2015, 16:04
Image
dojeca marija0
Medtem ko v javnosti še vedno poteka razprava o primernosti dojenja na javnih mestih, si lahko na razstavi v hostlu Celica v Ljubljani ogledamo štiri čudovite podobe Marije, ki doji Jezusa.

 

Avtor je Jošt Snoj, akademski slikar, župnik v Šmartnem in član skupnosti Emanuel. Pogumno? Ne, samo naravno in lepo, pravi umetnik.

Dojenje ima duhovni pomen

»Pri neki svetnici, mistikinji, sem prebral, da je dojenje nekaj najnežnejšega v stvarstvu. Mati, ki doji otroka,« pripoveduje Jošt Snoj. »Vendar ne gre le za prikazovanje materinstva in ljubezni med materjo in otrokom. Dojenje ima tudi duhovni pomen. Ko se človek pri krstu na novo rodi, je kot novorojenček, zato potrebuje hrano – mleko Božje besede

 

dojeca marija1

Jošt Snoj: Mleko Božje besede

O duhovnem mleku govori že sv. Peter

O naši potrebi po duhovnem mleku govori že sv. Peter: »Kot pravkar rojeni otroci zakoprnite po pristnem duhovnem mleku, da boste z njegovo pomočjo rasli v odrešenje« (1 Pt 2,2).

V Božjem načrtu odrešenja ima Marija posebno vlogo prerajanja. »Ona je tista, ki duhovno rojeva nove kristjane vse od takrat, ko je pod križem postala mati vseh ljudi. Ko je popolnoma umrla sebi, ko je umrla skupaj z Jezusom, je postala naša mati. K njej se ne zatekamo za okras, ampak nas ona hrani za večno življenje,« pravi Jošt. »Prispodoba za hranjenje pa je dojenje. Kot šibki in nebogljeni ljudje, podobni otrokom, rabimo mleko za človeško in duhovno rast

Doječa Marija v cerkveni zgodovini pogost motiv

Motiv doječe Marije je bil dolga stoletja običajen tako na vzhodu kot na zahodu. Marija je bila prikazana kot tista, ki daje mleko, z odpeto obleko in vidnimi prsmi. »Po tridentinskem koncilu to ni bilo več mogoče, saj je v Cerkvi prišlo do prevelikega moraliziranja. Toda slike še vedno obstajajo, vidimo jih lahko predvsem v Italiji,« pravi Jošt.

»Eno imamo celo na Slovenskem, na Svetem Primožu nad Kamnikom! Na renesančni freski Marija pod plaščem zbira ljudi, z roko pa drži svojo razgaljeno dojko.«

 

dojeca marija2

Marija Zaščitnica v cerkvi sv. Primoža in Felicijana (1504), Sv. Primož nad Kamnikom

»Te slike so mi bile v navdih, saj sem videl, da je bilo to v Cerkvi od nekdaj normalno,« pripoveduje Jošt. »Mene je podoba doječe Marije namreč pritegovala že pred dvajsetimi leti, vendar sem se bal predsodkov ljudi. Danes pa sem dovolj svoboden, da lahko takšen motiv tudi upodobim.«

Jošt nam pove tudi zgodbo o enem najbolj nenavadnih motivov krščanskega slikarstva, t. i. laktaciji svetega Bernarda. »Šlo je za duhovno doživetje,« razlaga Jošt. »Bernardu se je prikazala Marija, iz njenih prsi pa je pritekel curek mleka in brizgnil v njegova usta. Marija mu je dala duhovno hrano, kot prava mati. To so resnično čiste in svete stvari!«

 

dojeca marija3

Alonso Cano: Videnje svetega Bernarda (1657–60), Muzej Prado, Madrid

Dojenje v očeh duhovnika

Predsodki o (ne)primernosti dojenja so del naše današnje kulture. Toda v Cerkvi je bilo to od nekdaj normalno.

Jošt na dojenje gleda tudi duhovno, saj se v njem človeško in božje prepletata. Predsodki o (ne)primernosti dojenja pa so po njegovem del naše kulture.

»Zanimivo je, kako se mnoge mamice skrivajo, ko gredo dojit, sploh pri prvem otroku. Včasih kar odidejo iz sobe,« opaža Jošt. »Meni se zdijo takšne stvari naravne in lepe. Tudi pri nas pri maši mamice včasih podojijo otroka. Ne vem, zakaj bi to koga motilo, saj se tako ali tako nič ne vidi (smeh). Motilo bi, če bi zbujalo pozornost in motilo zbranost vernikov, ampak tega še nisem doživel.«

Če je dojenje nekaj lepega in nežnega, se Joštu ne zdi logično, da ne bi smelo imeti mesta v svetih prostorih, pri maši: »Če bi bil Jezus med nami, bi se mu zdelo neprimerno? Ko je učil ljudi, so ženske gotovo zraven dojile, otroci so se igrali … Jezus je imel otroke rad in jih je jemal resno.«

Za konec Jošt omeni še evharistični vidik dojenja: »Jezus nam daje evharistijo kot hrano, kot mleko.« Razlog več, da se vsaka doječa mamica lahko počuti kot – kraljica.

 

dojeca marija4

Ikona doječe Marije, Bizanc (14. st.)

Razstava Jošta Snoja bo v hostlu Celica na ogled do 2. junija. Poleg sakralnih slik (kamor so uvrščene tudi slike doječe Marije), sta na ogled tudi sklopa Huda jama in pokrajine.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor