V sredini katehezi je papež izpostavil eno največjih preizkušenj, s katero se soočajo družine po vsem svetu – revščino. Poleg kristjanov, ki smo poklicani, da takšnim družinam pomagamo, se je zavzel tudi za revno Cerkev.
Po papeževih besedah lahko le revna in preprosta Cerkev odgovori na bedo družin v stiski.
Preveč družin na svetu se sooča z revščino in slabimi bivalnimi pogoji, dostopom do izobrazbe in zdravstvene oskrbe, nekatere poleg tega prizadene tudi vojna. Papež nas je spomnil, da revščina ni samo težava tretjega sveta, ampak da tudi sami gotovo poznamo kakšno družino, ki je v stiski zaradi brezposelnosti. Pomanjkanje uničuje družino in rahlja vezi, je poudaril in dodal, da se številne revne družine kljub temu trudijo živeti v dostojanstvu in zaupanju v Božji blagoslov.
Papež je izpostavil, da sodobna ekonomija in politika družini ne dajeta dovolj priznanja in namesto tega izkoriščata družinske vezi, kar je velika napaka, saj se doprinosa, ki ga ima družina za družbo, sploh ne da izmeriti.
Na koncu je papež pozval k »revoluciji družinske bližine«, ki jo svet tako potrebuje. Družinska bližina je namreč ključna za družbo, iz nje pa je zgrajena tudi Cerkev.
Vabimo vas k branju celotne kateheze.
***** ***** *****
Dragi bratje in sestre, pozdravljeni!
Skoraj čudež je, da se družina kljub revščini oblikuje in celo ohrani človečnost svojih posebnih vezi.
Ob sredah razmišljamo o družini in danes bomo s to temo nadaljevali. Od danes naprej bom nekaj katehez posvetili razmišljanju o ranljivosti družine in življenjskih razmerah, ki jo postavljajo na preizkušnjo. V družini pogosto pride do težav, ki jo postavijo na preizkušnjo.
Ena od takšnih preizkušenj je revščina. Pomislimo na številne družine, ki živijo na obrobju velemest, pa tudi na podeželju … Kakšna revščina in beda! In da je položaj še slabši, jih ponekod doleti še vojna. Vojna je vedno grozljiva. Poleg tega še posebej prizadene civilno prebivalstvo, torej družine. Vojna je v resnici »mati vse bede«, družino osiromaši, ropa življenja, duše ter najsvetejša in najdražja čustva.
Tudi revne družine se trudijo živeti dostojanstveno
Kljub vsemu pa obstaja veliko revnih družin, ki si z dostojanstvom prizadevajo živeti svoj vsakdan in pogosto odkrito zaupajo v Božji blagoslov. Vendar to ne sme upravičiti naše brezbrižnosti, ampak prej okrepiti naš občutek sramu zaradi dejstva, da je po svetu toliko revščine! Skoraj čudež je, da se družina kljub revščini oblikuje in celo ohrani – kolikor lahko – človečnost svojih posebnih vezi.
To dejstvo razburja tiste načrtovalce blagostanja, ki se jim zdijo čustvena navezanost, rojevanje otrok in družinske vezi drugotnega pomena za kvalitetno življenje. Takšni ljudje ničesar ne razumejo! V resnici pa bi morali vsi poklekniti pred temi družinami, ki so prava šola človečnosti, ki rešuje družbo pred barbarstvom.
Družina ne dobi priznanja za delo, ki ga opravi
Ogromno delo družine ni navedeno na finančnih obračunih! Pravzaprav sta ekonomija in politika pri takšnih priznanjih zelo skopi.
Kaj nam ostane, če popustimo izsiljevanju cesarja in mamona, nasilja in denarja, ter se odpovemo tudi družinski navezanosti? Nova državljanska etika se bo uveljavila le takrat, ko bodo odgovorni za javno življenje preuredili družbene vezi in začeli z bojem proti pogubni spirali med družino in revščino, ki nas vodi v prepad.
Današnja ekonomija se pogosto omeji na uživanje posameznikovega blagostanja, a na široko izkorišča družinske vezi. Gre za veliko protislovje! Ogromno delo družine seveda ni navedeno na finančnih obračunih! Pravzaprav sta ekonomija in politika pri takšnih priznanjih zelo skopi. Pa vendar notranji razvoj osebe in širjenje čustev v družbi slonita ravno na tem. Če ta steber podreš, se vse poruši.
Družina za preživetje potrebuje delo, zdravstveno oskrbo, možnost izobraževanja
Ne gre le za vprašanje kruha. Govorimo o delu, izobraževanju, zdravstvu. To moramo dobro razumeti. Vedno smo zelo ganjeni, ko vidimo podobe podhranjenih in bolnih otrok z vseh koncev sveta. Hkrati se nas močno dotakne tudi bleščeč pogled številnih otrok, ki so prikrajšani za vse, a nam v šolah, zgrajenih iz ničesar, s ponosom kažejo svoj svinčnik in zvezek. In s kakšno ljubeznijo gledajo svojo učiteljico ali učitelja! Zares, otroci vedo, da človek ne živi samo od kruha! Enako je z ljubeznijo v družini: v revščini otroci trpijo, ker si želijo ljubezni in družinskih vezi.
Pomanjkanje uničuje družinske vezi
Brezposelnost, izguba dela ali zaposlitvena negotovost hudo bremenijo družinsko življenje ter odnose postavijo na težko preizkušnjo.
Mi, kristjani, bi morali biti vedno bližje družinam, ki so zaradi revščine na preizkušnji. Razmislite, gotovo poznate kakšno: oče brez službe, mama brez službe … In družina trpi, vezi se rahljajo … In to je slabo. Pomanjkanje prizadene družino in jo včasih uniči.
Brezposelnost, izguba dela ali zaposlitvena negotovost hudo bremenijo družinsko življenje ter odnose postavijo na težko preizkušnjo. Življenjski pogoji v najbolj revnih četrtih, z bivanjskimi težavami in težavami s transportom, s pomanjkljivimi socialnimi, zdravstvenimi in šolskimi storitvami povzročajo še dodatne težave.
Tem gmotnim dejavnikom prištejmo še škodo, ki jo družini povzročajo lažni vzori iz množičnih medijev, ki temeljijo na potrošništvu in kultu pojavljanja. Ti vplivajo na najrevnejše družbene sloje in povzročajo razkrajanje družinskih vezi. Treba je poskrbeti za družine in zmanjšati njihovo trpljenje, kadar je družina zaradi revščine na preizkušnji!
Cerkev mora biti revna, da med njo in ubogimi ne bo prepada
Cerkev je mati, zato ne sme pozabiti tragedije svojih otrok. Tudi ona mora biti revna, da bo rodovitna in bo lahko odgovorila na tolikšno bedo. Revna Cerkev je Cerkev, ki v svojem življenju prostovoljno deluje s preprostostjo – v svojih lastnih ustanovah, v življenjskem slogu svojih pripadnikov – da bi porušila vsak zid, ki jo ločuje od ljudi, predvsem od najrevnejših.
Potrebni sta molitev in delovanje. Goreče prosimo Gospoda, naj nas pretrese, da bi naše krščanske družine postale vodilne v revoluciji družinske bližine, ki jo zdaj tako zelo potrebujemo! Iz te družinske bližine je zgrajena Cerkev. Ne pozabimo, da sodba tistih, ki so v stiski, sodba malih in ubogih napoveduje Božjo sodbo (prim. Mt 25,31-46).
Poklicani smo, da pomagamo družinam v stiski
Cerkev mora biti revna, da bo rodovitna in bo lahko odgovorila na tolikšno bedo.
Ne pozabimo na to in storimo vse, kar je v naši moči, da pomagamo družinam, ki jih je zadela preizkušnja revščine in bede. Rad bi vam prebral odlomek iz Svetega pisma, da bo vsak izmed nas razmislil o družinah, ki živijo v revščini in bedi.
Sveto pismo pravi: »Otrok, ne krati revežu nujnih potrebščin, ne dovoli, da bi omedlevale lačne oči. Ne spravljaj v žalost lačnega, ne izzivaj že sicer stiskanega človeka. Zagrenjenega srca nikar še bolj ne draži, prosečemu ne odklanjaj darila. Ne zavračaj človeka, ki te prosi v stiski, ne obračaj svojega obraza od reveža. Ne obračaj svojega obraza od berača, nikomur ne dajaj povoda, da bi te preklinjal« (Sir 4,1-5). To bo namreč naredil Gospod – tako piše v evangeliju – če tega ne bomo storili.
Mednaslovi in poudarki so uredniški.
Vir: Radio Vatikan
Foto: turcanin.wordpress.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
