Ania Golędzinowska: “Hudičeva zapoved ljubezni je: Ljubite se med seboj. Pika.”

Posiljena. Izgubljena. Prodana v prostitucijo. Povzdignjena v svet bogatih, slavnih. Ponižana, sama na Crnici v Medjugorju. 3 leta življenja v samostanu, neverjetna zgodba o ljubezni in za češnjico na vrhu torte  …

– ljubeč zakon z moškim, za katerega je rekla: »Z njim nikoli!«.

To je zgodba Anie Golędzinkowske, ki se v teh dneh mudi v Sloveniji in pričuje, opozorja na problematiko, katere del je bila tudi sama ter predvsem in čez vse: vabi k odpuščanju in slavi Jezusa.

Otroštvo

Ania je bila v svojih zgodnjih letih v družini, kljub pomanjkanju, srečna, saj je, kot pravi, imela pravo bogastvo: dva ljubeča starša, ki sta se ljubila med seboj, kljub temu da je njen oče imel težave z alkoholom. Prav zaradi tega je pri njenih desetih letih, izgubil življenje (padel je na ledu in se smrtno ponesrečil). Njena mama je padla v depresijo in je domov pogosto vozila različne moške, med katerimi je bil tudi nekdo, ki je desetletno Anio spolno zlorabil. Dogodek je zaupala svoji mami, ki pa ji ni verjela in tako je mlada deklica padla v depresijo, zasovražila svojo mamo, sovražila očeta, ker je umrl. In se kmalu znašla na ulici.

»Otroci se rodijo nedolžni z željo po ljubezni, toda na poti iskanja lahko zgrešijo pot,« je dejala Ania in potrdila, da jo je ona zgrešila. Pri trinajstih letih je poskušala narediti samomor.

Mladost

Na ulici so jo povabili v modni svet Milana in tako je zapustila svojo rodno Poljsko (rojena je bila v Varšavi) in se podala v Italijo. Pristala je v garaži v Turinu. Brez dokumentov in možnosti za pobeg. Prodana v prostitucijo, deležna novih posilstev. V tem peklu je bila nekaj tednov, pozneje pa je s pomočjo neznanega mladega fanta, ki ga je imenovala »angel varuh« pobegnila v Milano.

Tam je dejansko, vsaj po merilih družbe, uspela. Delala je z modnimi agencijamu, na televiziji, se družila z bogatimi ljudmi, imela več bogatih zaročencev (med drugim dobesedno princa: vnuka zadnjega italjanskega kralja, pa tudi nečaka italijanskega premierja Berlusconija, s katerim sta še vedno dobra prijatelja).

Živela ja sanje in pila bogastvo: ko lahko letiš z zasebnim letalom na večerjo v Pariz, se zabavaš na barki in si privoščiš, karkoli si srce poželi. Toda po nekaj letih je spoznala, da ji nekaj manjka. Njen takratni fant ji je rekel: »Lahko ti dam, karkoli si želiš, ni je stvari, ki ti je ne bi mogel kupiti. Ne zahtevaj pa od mene, da ti dam nekaj, za kar sploh ne vem, če obstaja. Ne morem ti dati ljubezni.«

In tako je živela dalje. Droge, alkohol, zabave so bili njen vsak dan. S tem si je v družbi, v kateri je živel,a pomagala utišati notranji glas, hrepenenje po resnični ljubezni. Enostavno je sprejela: “Ljubezen so pač metuljčki v trebuhu, resnične ljubezni ne bom nikoli doživela in verjetno se tudi ne bom nikoli poročila. To so pravljice.”

Starec

Po neki zabavi jo je sredi noči zbudil lajež njenega psa. V polmraku je ob svoji postelji zagledala starca, ki ji je odkimaval. Prepričana je bila, da halucinira, zato je vstala, prižgala luč, a starček je bil še kar tam (pa tudi pes je bil vznemirjen in je lajal). Zrl je vanjo, ji odkimaval. Nato ji je rekel: “Ania, kaj vendar počneš?!” in izginil.

8 let po tem dogodku je že imela napisano knjigo o svojem življenju. Prebral jo je založnik, ki je začutil, da iz knjige veje preveč sovraštva in jeze. Zato ji je obljubil, da bo knjigo objavil, a pod pogojem, da gre z njim v Medjugorje.

V hrepenenju po objavi knjige se je podala na romanje. Mlado dekle, ki je sovražilo Cerkev, ki ni znalo moliti in je, kot ji je pozneje v Medjugorju dejal spovednik, bila slabša od Marije Magdalene.

Zgodba o prvem obisku Medjugorja je rahlo smešna. V začetku ni čutila nič posebnega. Jezila se je, češ, da je vse skupaj samo obiranje naivnih romarjev. Brigale so jo težave Jezusa izpred 2000 let. Da bi šla na Crnico?! Bo raje spila v miru pivo in počakala, da se ostali romarji vrnejo.

A je pred založnikom, kolikor je zmogla, molčala. Nenazadnje bo potrpela, saj ji je človek obljubil izdajo knjige.

V nekem trenutku na tem romanju pa se je stanje v njenem srcu zelo spremenilo. Podala se je na vrh Crnice, kjer se je prikazovala Marija. Ob sebi je slišala glas: »Odpustiti moraš!« in iz njenega srca sta iskreno privreli dve besedi: »Da, odpuščam«.

»Odgovorila sem s srcem, kot da bi se moje srce razletelo na koščke … začutila sem lahkotnost. Izjokala sem vse solze, ki so se nabrale v obdobju, ko sem se stalno morala dokazovati, da sem sposobna in da zmorem vse sama. Spoznala sem, da ni tako!«

Anio je pretreslo, ko ji je na tistem potovanju v Medjugorju nekdo podaril knjigo. Na naslovnici je bil starec, ki ga je takrat srečala v svoji sobi. To je bil Pater Pij.

Zorenje

Ania se je vrnila v Italijo v svoje vsakdanje življenje, a vedno bolj čutila pomanjkanje in praznino. Včasih se je namesto na zabavo podala v cerkev.

Modna industrija je zelo umetna: nosila je umetne barve las, umetne nohte, umetne trepalnice …, pred Jezusom pa je lahko bila pristna, resnična.

Nekega dne je, brez da bi komurkoli povedala, spakirala kovček, vse ostale stvari pustila v Italiji in odšla v Medjugorje k sestram z mislijo, da je odšla za 10 dni, a je ostala 3 leta.

V tem času so ji sestre pripeljale fanta: »Mislim, da bosta imela lepo družino,« je rekla ena izmed sester. »S tem?! Nikoli!« je zabrusila Ania in sestra je odgovorila: »V redu. Jaz molim.«

Ko se Ania spominja tega obdobja, smeje pravi: “Torej dekleta, če bi rade fanta, pojdite v samostan!”

Čez tri leta sta postala par, zdaj sta srečno poročena. Skupaj vodita organizacijo Čista srca, kjer mlade spodbujata k čistosti in vzdržnosti.

»Mislila sem, da je čistost za zelo grde ljudi, ki jih nihče ne mara in tako ali tako nimajo partnerja. In ko sva ustanovila Čista srca, sem mislila, da se nama bosta pridružila dva ali trije člani. Po enem tednu jih je bilo že 500. Po petih letih pa 9.000.«

Mladi, ki se odločijo za pristop k skupnosti Čista srca, prejmejo prstan čistosti, nato pa pred svojim duhovnikom izrečejo zavezo čistosti.

*****     *****     *****

V teh dneh Ania gostuje v Sloveniji, se srečuje z ljudmi, pričuje in predstavllja svojo knjigo Rešena iz pekla: Kako sem iskala izgubljeno nedolžnost, ki je izšla pri založbi Salve.

V sredo, 23. oktobra, je imela na Rakovniku v Ljubljani srečanje za mlade in za ženske, ki iščejo v sebi moč za bolj polno življenje. Obiskala sem ga tudi sama in z vami v nadaljevanju delim nekaj misli, s katerimi nas je nagovorila Ania.

ANIA O ODPUŠČANJU:

Na srečanju nas je Ania prosila, naj na poti domov pokličemo človeka, s katerim ne govorimo in ga prosimo odpuščanja oz. mu odpustimo. »Če lahko žrtev posilstev odpusti, lahko odpusti vsak!« in dodaja: »Ko odpustite osebi, to ne storite za njo, temveč zase. Tako očistite svoje srce jeze in sovraštva. To so čustva, ki onemogočajo, da bi delovali. Če je srce polno umazanije, kam naj Gospod položi milosti?!«

Zbodla je tudi z besedo: »Pogosto molite očenaš. Kaj če vas Bog sliši? Pravimo: »In odpusti našim dolžnikom, kakor tudi mi odpuščamo svojim …« Ga res prosim, da odpusti, kakor odpuščam jaz?  … Ni druge poti, če želimo v nebesa.«

Svoje misli o odpuščanju je podkrepila s pripovedjo o tem, da se pozna s številnimi eksorcisti, ki pripovedujejo, da pri eksorcizmih hudič pogosto reče: »Hočem pravičnega Boga, ne usmiljenega!« In to hoče tudi svet: pravico, ne usmiljenja. A samo pravica v resnici ne prinese miru.

ANIA O LJUBEZNI DO DRUGEGA:

»Ljubite, kajti danes svet zelo trpi zaradi pomanjkanja ljubezni! Ljubite danes, ko še ste. Jutri morda vas ali drugega ne bo več. Ne izgubljajte časa!« (Ta njena misel se zagotovo nanaša tudi na očeta, ki ji je tako zgodaj umrl. Še danes se namreč sooča z občutki slabe vesti za vse kar mu ni storila, rekla …)

»Sama o ljubezni nisem vedela nič. Mislila sem, da so ljubezen metuljčki v trebuhu. Danes vem, da so metuljčki v trebuhu posledica pokvarjene hrane.«

Nato nas je Ania vprašala, če znamo deset božjih zapovedi. Večina nas je vneto prikimala (znam jih bolje kot poštevanko 🙂 – Pa vi, bi šlo?). Nato je dodala, da je Jezus prišel, da bi nam pomagal, ker se jih nismo uspeli najbolje držati. In tako nam je dal eno samo zapoved: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.«

Večkrat smo ta stavek ponovili za njo. In to takole: »LJUBITE SE MED SEBOJ, VEJICA, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL. PIKA«. Poudarila je, kako pomembno je, da se zavedamo teh ločil, kajti tudi “kača” ima svojo zapoved ljubezni.

Svet veliko govori o ljubezni. Ples, glasba, filmi, knjige … vsepovsod polno »ljubezni«. »A če ni Jezusa, je vse skupaj samo čvekanje.«

Hudič (ja, Ania je pogumno spregovorila tudi o hudiču) ni zapovedi obrnil v nasprotje (sovraži …), je namreč preveč pameten. Največje zlo se dogaja v sprevračanju besed. Zato satanova zapoved ljubezni zveni: »Ljubite se med seboj.« Kakorkoli, s komerkoli, na kakršen koli način, z večimi, ženske z ženskami, moški, z moškimi, ne glede na to, ali se ob tem povzročijo rane …

ANIA O PRIJATELJIH IZ SVETA MODE:

Ena od obiskovalk večera je Anii zastavila vprašanje, če se je po njeni spreobrnitvi spreobrnil še kdo od njenih prijateljev.

Ania je najprej povedala zgodbo o svoji znanki, ki je padla v depresijo, potem ko so jo omamili in z njo posneli pornografski film. V Medjugorje je prišla težka samo 40 kg, pri hoji so jo morali podpirati in jo hraniti po žlički. V Medjugorju je okrevala, se vrnila v Italijo in dela v družinskem podjetju.

Ania je povedala še, da so ji številni prijatelji, potem ko so ji prenehali govoriti, da je nora, zatrjevali, da bodo prišli pogledat, kako in kje zdaj živi. »A prepričana sem, da jih je bolj kot to zanimalo, kaj sem tu našla, to, česar oni ne morejo kupiti.«

S prijatelji iz tistega obdobja nima več veliko stikov, jih je bilo pa kar nekaj v Medjugorju. Berlusconijev nečak, Paolo Beretta, s katerim ohranja prijateljski odnos, menda celo štirikrat. Smeje doda: »On se sicer ni spreobrnil, se je pa njegov varnostnik.«

ANIA O ŽENSKOSTI PREJ IN POTEM:

“Prej je bila zame ženskost: joške in kratko krilo, danes pa …

 … veste, tu notri je zelo vroče, a imam tole (debelo pašmino) oblečeno zato, ker sem ugotovila, da je moja majica polprosojna. Največja oseba, ki predstavlja ženskost, je devica Marija. Ker je bila devica, dama (donna – Madonna) in mati. Je ves zgled, ki mu moramo slediti.«

(Mimogrede: Anii so na poti izgubili prtljago, zato se je morala v Sloveniji na novo obuti. Opravičila se je, če v petkah izgleda štorasto, saj jih že dolgo ni nosila. In z veseljem jih je na koncu dogodka sezula in po odru raje hodila bosa.)

ANIA O SPOLNOSTI PREJ IN POTEM:

Malo se pomuza in reče: »Prej … morala sem se napiti … morala sem se zaščititi, poskrbeti za zaščito … bil je prisoten užitek, a spolni odnosi niso tako osrečevali.« Zdaj, pravi, so stvari drugačne in začutiti je bilo, da je predvsem hvaležna za odprtost in svobodo. Da ji ni potrebno iskati zaščite.

Poročena je 3 leta in z možem otrok še nimata. Na vprašanje o otrocih odgovarja: »Očitno ima trenutno Gospod drugačne načrte.«

ANIA O MANEKENSTVU:

Na vprašanje, kaj meni, ali je možno uspeti v manekenstvu, navkljub vsem pastem, je ljubeče, a odločno odgovorila:

»Seveda, lahko sanjate in si zadate visoke cilje. Če ste dobre osebe in imate vrednote, boste uspele … toda samo do ene točke. Naprej ne boste mogle. Ogromno deklet je, ki so lepe in čakajo na priložnost. Če ne boš ti hotela storiti nečesa, bo pač to storila druga.

V manekenstvu si samo objekt, vedno si last tistega, ki postavlja pravila: sponzorja, politika, stilista. Tudi najbolj znana manekenka, je od nekoga objekt. Nikogar ni brigalo, kaj nosim v srcu, kaj imam povedati, kdo sem … bila sem samo obešalnik za oblačila.

Če želite doseči svoje sanje, ste povsem svobodne, da to storite. Jaz sem vas opozorila.«

Preberite tudi prvi del intervjuja z Anio Golędzinowsko, ki je objavljen na spletnem portalu domovina.je. Drugi del bo objavljen jutri, v soboto, 26. novembra.

Foto: osebni arhiv A.G.