Gradiva družinsko hišo

Naj napišem nekaj besed o tem, za kakšno gradnjo sva se odločila. Človek zaradi dolgih postopkov začne o gradnji in opremi sprejemati odločitve že kakšni dve leti pred samim začetkom gradnje.

Dandanes se v tem času razvije veliko nove tehnologije ali pa se težnje spremenijo. Torej sva se že takrat odločila za nizkoenergetsko gradnjo. V pasivno nisva šla, ker je pri zidavi veliko predraga, midva sva pa hotela zidati. Takrat ni bilo nikakršnih argumentov stroke, ki bi podpirali bolj eno ali drugo vrsto gradnje. Videla sva, da so odločitve predvsem čustvene: torej kaj ti je všeč in kaj ti več pomeni. Ker nama je zidava pomenila večjo trdnost in akumulacijo toplote, sva se odločila za opeko. Če greš danes na kakšen sejem, vidiš, da je na voljo veliko novih možnosti. Poleg opeke in Ytonga lahko dobiš tudi nekakšne betonske zidake, oblečene v stiropor, ali pa samo stiroporne okvirje, v katere beton nalivaš. Vse se konča pri tem, ko najdeš zanesljivega zidarja, ki dela npr. samo z opeko. Potem nimaš več kaj izbirati, če hočeš, da je hiša dobro postavljena. Sama pa nisva hotela zidati z novimi možnostmi.

Imava torej 30 cm debele zidove, kleti ni, pritličje z mansardo in tretjo strešno ploščo. Hiša ima tloris okrog 18 × 8 m s prizidano garažo z merami okrog 5 × 5,5 m. Kolenčni zid v mansardi je visok 160 cm. Hiša ima na strehi tudi tri večje frčade. To so za ceno zidave pomembni podatki, saj pri taki zidavi porabiš npr. pol opeke več, kot če jo postavljaš 20 cm široko. Plačaš pa tudi tretjo ploščo, ki jo potem samo še omečeš. Če pa tega ne narediš, privarčuješ tukaj, moraš pa kasneje plačati mavčne plošče.

Najinega zidarja Ferija nama je priporočil prijatelj, ki je pri sosedu videl, kako dobro zida. Menda je pred nama zidal celo Simoni Weiss. Človek mu lahko takoj zaupa. Poklical me je na neko gradbišče in mi razkazal, kako dela. Za predračun je hotel videti tudi načrte. Kot je obljubil, je v dveh tednih tudi dal predračun. Bil je najugodnejši – okrog 74.000 € brez strehe. Na koncu sva mu plačala 75.000 €, ker so se cene materiala že dvignile, on je pa naredil še nekaj dodatnih del. Kasneje sem videl tudi naslednje njegove odlike: vedno je bil dosegljiv; kar je rekel, to je držalo – ni bilo potrebno podpisovati nobene pogodbe; zelo se je trudil in tudi dobro naredil; če nisva imela denarja, je vseeno delal naprej, ker nama je zaupal; pozna in sodeluje z obrtniki za vsa dela: če koga potrebuješ in so vsi zasedeni, pokličeš njega, pa ti takoj pošlje svojega. Tudi ti obrtniki vsi poudarjajo, da najraje delajo za Ferija, ker potem vedo, da bo vse v redu. Zelo se spozna na svoj poklic in je popravil marsikatero napako za arhitektom. Ni nama bilo žal, da sva ga vzela in ga priporočava. Dela do okrog pol ure vožnje iz Kamnika (Med Kamnikom, Domžalami, Moravčami, celo na drugi konec Ljubljane gre, do Kranja.)

17. 1. smo se na parceli dobili nadzornik, zidar in jaz, da smo se dogovorili za vse o gradnji. Kako sem ju dobil? Že pol leta pred gradnjo sem začel iskati zidarje. Najini pogoji so bili cena, reference in tudi to, da bi imel čas, ko sva računala na gradbeno dovoljenje. Po internetu in v okolici parcele sva našla nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z zidavo. Nekatera se po en mesec niso odzvala. Dve sta mi na osnovi popisa del hitro poslali ponudbo in sta mi bili zato simpatični. Sem se pa kasneje, ko sem videl svojega zidarja, spraševal, kako sta sploh vedeli, kaj bi zidali. Nista namreč videli nikakršnih načrtov. Eno se mi je zamerilo, ker mi ni odgovorilo en mesec, ko sem ga ob 8.30 dopoldne klical, pa je rekel, naj ga pokličem čez 10 minut, ker je na kavici. Tako se s stranko ne dela.
Na ključ sva dobila ponudbo za 220.000 €, vendar ni vsebovala vrat, oken in podobnih zadev, ki jih je treba izbrati. Predvidevala sva pa, da bova toliko plačala za celotno gradnjo. Zato sem se raje bolj angažiral za iskanje obrtnikov.

Tudi nadzornika je priporočil on. Bil je stalno zraven pri vseh pomembnih delih do strehe. Potem se je njegova vloga praktično končala. Če sem imel kakšno vprašanje, sem ga poklical in je takoj vse pojasnil. Samo enkrat sem ga moral poklicati na teren, da je soočil zidarja, tesarja in mene, da je bilo vsem jasno, kako naprej. Stal naju je 300 €. Važno je, da od njega dobiš papir.

Naslednji dan (18. 1.) je zidar začel s pripravo na izkop, 21. 1. pa z izkopom. Prav zanimivo je gledati luknjo in si predstavljati, kako bo sredi ščavja zrasla hiša. Pri izkopu nama je ostalo okrog 400 kubikov slabe zemlje. Obdržala sva jo do sredine poletja, ko sva dala izravnati parcelo. Čeprav je bila slaba, je prišla prav. Enkrat bo potrebno nasuti čez le še 10 cm lepe zemlje. Škoda je plačevati najprej odvoz, potem pa spet dovoz zemlje za nasutje. 


Zidarju sva kot predujem morala plačati četrtino, potem pa naprej po fazah. Pred vsakim betoniranjem sva morala plačati del zneska, da je zidar imel denar za plačilo betona. V dveh dneh pripravijo izkop in tampon za temelje (vsaj pri naju je bilo tako, ker sva imela ilovnata tla s plastjo nasutja).

Takrat smo imeli narok pri notarju za kredit. Notarski zapis je stal 425,27 €, stroški za odvetnika pa 200,30 €. Sodne takse za vpis hipoteke v zemljiško knjigo so naju stale 57,47 €. Tako sva imela zagotovljenih 120.000 € kredita. Za preostala dela sva imela precej privarčevanega, čakala sva pa tudi na prodajo najinega stanovanja. Ker se je ta zaradi krize na trgu precej zavlekla, sva si sposojala po vsem sorodstvu. V bistvu so bile to zanje, čeprav brezobrestne, najboljše naložbe. Ko je proti koncu leta vse padlo za 20 % ali več, so oni še vedno pričakovali vračilo enakega zneska.

 

25. 1. so bili pripravljeni opaži za temelje z železjem. Te smo postavili kar čez delujoči meteorni kanal, ki smo ga imeli namen v sodelovanju z občino prestaviti v občinsko cesto ob parceli. Nadzornik je zatrjeval, da s tem ne bo težav. Kanal pod hišo sva obdržala za potrebe kolektorjev za toplotno črpalko, saj mora cev iz te priti v vrt po najkrajši možni poti. Na ogled je prišel tudi g. Drago iz Zeussolarja in se dogovoril s svojim vodovodarjem, kako bodo šli razni kanali skozi temelje. Vse iztoke in priključke je treba namreč predvideti v tej fazi, ko se med betoniranjem pusti kos stiropora v svežem betonu, da potem ni treba več prebijati temeljev. Torej moraš v samem začetku imeti tudi vodovodarja.

 


V tej fazi tudi že lahko vidiš, kako so prostori razporejeni v resnici. Izgledali so precej majhni, zato se je začela prava panika. Poskušala sva se dogovoriti z zidarjem, da bi združila dva manjša prostora v večjega. Na srečo naju je pomiril, da so to napačni vtisi. Šele ko so začeli zidati predelne stene, se je videlo, da so prostori dovolj veliki.


Temelje so nama zabetonirali tako, da so beton pripeljali s hruško, ki je imela dvigalo. Z njim beton strese naravnost v opaže. Zato v tej fazi še ne potrebuješ vode in elektrike.


28. 1. so že pripravili opaž za zgornji, ožji del temeljev, naslednji dan pa so jih zabetonirali in dobila sva tudi električni priključek. Na tok sva morala počakati še en teden, ker sva vlogo oddala v sredo, izpolniti pa jo mora tudi vodja ekipe, ki je priključek delala. 

 

Nato so delavci odstranili opaž in položili vse odtočne kanalizacijske cevi v temelje. Notranje prostore temeljev so zasuli s peskom in ga zbili. Ker morava imeti zelo izolirano hišo, so nama pod temeljno ploščo položili izolacijo stirodur. Zidarju sva plačala 10.000 € za material za naslednjo fazo.

Ker še nisva imela vodovoda, sem se s sosedom dogovoril, da sem si lahko napolnil nekaj sodov z njegovo vodo. Sode je zidar dobil zastonj kar na deponiji. Večje cisterne nisem hotel kupiti, ker kasneje ne bi vedel, kaj z njo. S sosedom se je najbolje dogovoriti tako, da on odčita števec na začetku in koncu del, ti mu pa plačaš tudi vso njegovo porabo. Nekaj pa mora imeti za dobro voljo. Še dobro, da sem se dogovoril tako, saj na komunalnem podjetju že tretji teden niso izdali odločbe za vodovodni priključek. Menda jim je nagajal računalniški program. Končno so me poklicali in rekli, naj prinesem še projekt za izgradnjo vodovoda po dovodni poti. Še sreča, da sem ga imel narejenega skupaj s projektom za izgradnjo novega meteornega kanala, sicer bi ga moral dati delati šele v tej fazi.


 

Tomaž&Gretel

Se nadaljuje...

Prvi članek: http://www.iskreni.net/nas-dom/69-gradbena-dokumentacija-za-hiso.html

Drugi članek: http://www.iskreni.net/nas-dom/38-nas-dom/116-gradiva-druzinsko-hiso.html

0.0
0 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.