Foto: CanvaKaj menite, kdo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) vrže največ hrane letno v smeti? So to gostinski obrati, trgovine z živili, proizvajalci in predelovalci hrane?
Odgovor vas bo morda presenetil. Največ, kar 48% vse zavržene hrane namreč roma v smeti v gospodinjstvih. Torej večji del odgovornosti glede zavržene hrane pade na nas, na družine.
In številke? Skupno je bilo v letu 2015 zavrženih 151.000 ton hrane, od tega je bilo užitne hrane kar 55.000 ton. Prebivalec Slovenije je po teh podatkih tako zavrgel povprečno 27 kg še užitne hrane (in skoraj trikrat toliko vse hrane). Po ocenah naj bi to znašalo v vrednosti med 150€ in 250€.
Kaj se meče stran in kako zmanjšati količino zavržene hrane?
Hrana, ki gre čez rok. Velik delež zavržene hrane predstavlja hrana, ki ji poteče rok. Tukaj lahko veliko naredimo. Hrano, ki ima krajši rok trajanja ali je pred iztekom roka, postavimo v omarah pred tisto, ki je uporabna še dalj časa. V hladilniku lahko določimo polico, na kateri hranimo jogurte, namaze, jajca in ostalo hrano, ki jo je treba prednostno pojesti. Tako bodo tudi otroci vedeli, s čim si prej postreči. Hkrati pa ne kupujmo veliko količino hrane s krajšim rokom uporabe, saj je velika verjetnost, da jo bomo nekaj vrgli v smeti.
Hrana, ki jo zavržemo pri pripravi obroka. Na del zavržene hrane, ki jo vržemo stran pri pripravi obroka, nimamo vpliva – sem spada npr. olje po cvrtju (seveda pa lahko cvrtje kadarkoli črtamo iz načina priprave hrane). Tu gre npr. za velike ostanke odrezane zelenjave in mesa.
Sadje in zelenjava. Poleti se pri marsikomu vrže stran veliko sezonskega sadja in zelenjave z vrta. Zato, ker je naenkrat veliko vsega in enostavno se ne uspe vsega pojesti, vložiti, dati v skrinjo ali kako drugače pripraviti za ozimnico. Okvirna časovna priprava vnaprej, kdaj bo kaj dozorelo in kdaj bo kaj zraslo, pripomore k temu, da se lažje spopademo z delom, ko pride. Da takrat ne planiramo daljšega dopusta, da nabavimo pripomočke, da morda prosimo koga za pomoč. Ali pa da posadimo samo toliko, kolikor uspemo pojesti in vložiti (in podariti).
Druga stvar pri sadju in zelenjavi pa so ostanki. Na pol pojedeno jabolko, banana, hruška. To lahko enostavno obrežemo, damo v mikser in pripravimo napitek, ki ga vsak še tako izbirčen otrok z veseljem popije. Morda še namig: otroci pojejo veliko več sadja in zelenjave, če jim ga narežemo na koščke. Tako lahko ostanke čez nekaj časa postrežemo povsem drugače, ‘pod krinko’.
Skupno je bilo v letu 2015 v Sloveniji zavrženih 151.000 ton hrane, od tega je bilo užitne hrane kar 55.000 ton. Prebivalec Slovenije je po teh podatkih tako zavrgel povprečno 27 kg še užitne hrane.
Ostanki hrane otrok. Denimo na pol popit sok iz tetrapaka. Včasih ne otroku ne nam res ni do tega, da bi naredili še nekaj požirkov do konca. Prelijmo pa ga lahko v modelčke in ga zamrznimo v lizike. Gotovo bo kmalu prav prišla.
Nato so tu na pol pojedena žemljica, kosilo … Lahko pojemo za otrokom mi? Lahko naslednjič pripravimo manjši obrok? Ena od rešitev pri obrokih je tudi, da si otrok na krožnik sam naloži hrano. Ob tem se pogovorite o zmernosti in o tem, da je bolje naložiti dvakrat, kot da ostane. Poleg tega bo otrok z večjo verjetnostjo pojedel vse na krožniku, če si bo sam odmeril, koliko je lačen.
Manjši obroki. Če konstantno opažate, da po obrokih na vaših krožnikih ostaja hrana, začnite kuhati manj. Ena od modrosti mojega pokojnega nonota je bila tudi ta: »Bolje je vstati od mize malo lačen kot preveč sit.« Šele zadnja leta jo razumem.
Sicer pa – lahko ostanke hrane od obroka pojeste pozneje? Jih lahko združite z naslednjim obrokom?
Ostanki kruha. Kruh, ki je bil dolga obdobja najbolj spoštovana hrana, roma v smeti v velikih količinah. Žal že dan ali dva star kruh za marsikoga ni več dober.
Toda kruh je popolnoma užitno živilo tudi takrat, ko postane že trd (če se le na njemu ne naredi plesen). Zmeljemo ga lahko v drobtine (ki jih lahko uporabimo pri cvrtju, pri peki potice, štrukljev …). Suh kruh lahko porabimo tudi pri pripravi mesnih polpetov ali kruhovih cmokov, kar je odlično kosilo! Za večerjo lahko pripravimo mleko ali kakav, v katerega nadrobimo star kruh.
Če zraven poveste še zgodbo, da je bila to vaša najljubša večerja, ko ste bili še otroci, bo vašim otrokom gotovo slastna! In če prav nič od tega ne pride v poštev, ga raje odnesite sosedu ali prijatelju, ki ima doma kokoši. Veliko bolje, kot da vržete kruh v smeti.
Pametno nakupovanje. Nakupujte smiselno, preudarno, po vnaprej pripravljenem seznamu. Kupujte tisto, kar dejansko jeste in ne nekaj, kar že vnaprej veste, da bo v omari dočakalo rok uporabe. Če veste, koliko mleka npr. popijete, ga ne kupujte količinsko več »za vsak slučaj«. Raje pojdite dvakrat ponj. Na tak način gre veliko manj hrane v smeti.
Izziv: Družinski poskus
Ko sem že nekaj časa nazaj pregledovala številke o zavrženi hrani, sem bila prepričana, da je naša družina pri tem svetla izjema. Da toliko pa gotovo ne vržemo stran.
In smo nekaj tednov zapisovali in tehtali, kaj in koliko roma v smeti. Po rezultatih sodeč žal nismo nobena svetla izjema, smo le malenkost pod povprečjem. Smo se pa ob rezultatih, napisanih črno na belem, pogovarjali, kje lahko zmanjšamo našo količino zavržene hrane. Sklepe že uresničujemo in čez nekaj časa bom ponovno tehtala. Prepričana sem, da bodo rezultati boljši.
Naredite podobno tudi pri vas doma. Morda vas bo presenetilo, kje vse lahko naredite spremembe.
Vir: stat.si
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
