Dojilski aktivizem

Vir: Pixabay

Naletela sem na članek o ženskah, ki so v Kolumbiji protestno dojile v javnosti. Pravzaprav sem se obenj spotaknila.

Strinjam se, da je promocija dojenja pomembna, saj se mnogo ljudi še vedno ne zaveda njegovega pomena. Strinjam se, da je problem, ker je v današnji družbi pogosto več neodobravanja ob pogledu na del dojke, ki se razkrije, ko mati doji na javnem kraju, kot ob razgaljenih prsih na reklamnih panojih.

Toda ali je javno, protestno dojenje res ključ do večje osveščenosti in večjega sprejemanja dojenja v javnosti? Ali ne dosežejo ženske s takšnim pasivno agresivnim pristopom pri nasprotnikih ravno nasprotnega učinka?

Kot je tu že pred dobrim letom nek oče lepo opisal v moškem pogledu na dojenje, prsi niso samo sredstvo za hranjenje podmladka. Za moške so prsi tudi privlačne in na to ne morejo prav veliko vplivati. Lahko seveda gledajo stran, a njihovega doživljanja prsi to ne spremeni.

Nikoli ne bom pozabila primera študenta, ki ni želel vstopiti v prostor, kjer je dojila njegova znanka. In ko sem ga glede tega na samem stisnila v kot, je osramočen priznal, da je imel zaradi delno razgaljene dojke erekcijo in mu je bilo ob tem tako neprijetno, da se je raje umaknil.

Trenutno nisem doječa mati, sem pa dojila vse tri svoje otroke. Tudi v javnosti, če je bilo treba. Marsikdaj tako diskretno, da oseba, s katero sem se pogovarjala, sploh ni vedela, da otrok v mojem naročju ne spi, temveč se prehranjuje. In po drugi strani sem bila kdaj deležna tudi kakšnega nestrpnega odziva, da se dojenje na tem kraju ne spodobi (v cerkvi, recimo) oziroma, naj se vendar bolj zakrijem, ker se mi “vse vidi”.

Kljub temu se protestnega dojilskega shoda ne bi udeležila. Dojenje se mi zdi intimno dogajanje. Včasih pač ne gre drugače in otroka mirno podojiš tudi na javnih površinah. Nikoli pa ne bi nalašč šla nekam med ljudi, zgolj z razlogom, da bom tam dojila.

Saj tudi nisem za to, da se prepove poljubljanje v javnosti, a se prav zagotovo ne bi šla protestno poljubljat z možem v center mesta – kot to na paradi ponosa počnejo homoseksualni pari. Za poljubljanje mora biti želja in potreba pri obeh vpletenih. In če je motiv protest, je motiv napačen. In enako velja za dojenje.

Sploh pa se mi zdi, da se spremembe zgodijo počasi in z drugimi sredstvi. Dojenje v javnosti lahko postane tudi izzivanje in tako pri tistih, ki ga že tako težko sprejemajo, vzbudi še večjo zakrknjenost in nasprotovanje.

Spoštovanje bi moralo biti na obeh straneh. A spoštovanje do doječih mater v družbi bomo krepile, če ga bomo znale živeti tudi same.


Da pa dojenje nekdaj ni bilo tak tabu, kot si pogosto predstavljamo danes, pa dokazujejo fotografije iz 19. in začetka 20. stoletja, ki so nedavno zaokrožile po internetu. S klikom na sliko si lahko ogledate celotno galerijo.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja