Pred začetkom šolskega leta znova poslušamo, naj damo otroke čim prej v vrtec, da se bodo »prekužili« in bodo kasneje bolj zdravi. Starši smo ob tem seveda v precepu. Postanejo takšni otroci res bolj odporni?
»Ko je bil enoletni sin prvo leto v vrtcu, sem polovico časa preživela na bolniški.« »En teden v vrtcu, en teden doma.« »Prehlada in grdega kašlja se v prvem letu sploh nismo znebili.« …
Zveni znano? S takšnimi težavami se sooča večina malčkov, ki začnejo vrtec obiskovati pred tretjim letom starosti. Nekateri pediatri in vzgojiteljice starše tolažijo, da bo otrok na začetku res veliko bolan, vendar bo zato kasneje toliko bolj zdrav. Staršem se nam ob tem postavi logično vprašanje: ali mora imeti otrok res leto ali dve neprestano vročino in izcedek iz nosa, da se mu izgradi imunski sistem?
Ali mora imeti otrok res leto ali dve neprestano vročino in izcedek iz nosa, da se mu izgradi imunski sistem?
Je nenehna izpostavljenost mikrobom za malčke koristna?
Otroška varstva, pri katerih je v skupini hkrati več kot pet ali šest otrok, so za otroški organizem, ki se mu imunski sistem še izgrajuje, velik šok. Malčki so v njih soočeni s tako velikim številom najrazličnejših virusov in bakterij, da jim telo nikakor ne more biti kos. Posledica so nenehni prehladi, različne druge viroze, respiratorna obolenja, vnetja ušes in okužbe z rotavirusom. K oslabljenemu imunskemu sistemu pripomore tudi stres zaradi ločitve od staršev in navajanje na neznano okolje.
V dveh ali treh letih se otroci običajno dovolj »prekužijo«, da se obdobje nenehnih bolniških na veliko olajšanje staršev konča. Od takrat naprej naj bi bili otroci »odporni« in veliko bolj zdravi od vrstnikov iz domačega varstva.
Kaj pravijo raziskave?
Kanadska raziskava, ki je spremljala 1238 otrok od rojstva do osmega leta starosti, je pokazala, da so bili otroci, ki so začeli vrtec obiskovati zgodaj (t. j. pred poltretjim letom starosti), v prvem letu v povprečju za 40 % bolj bolni od vrstnikov iz domačega varstva. Z leti se razlike zmanjšujejo in pri petih letih so vrstniki iz vrtca že v prednosti, saj so za 22 % bolj zdravi od otrok, ki vrtca niso obiskovali. Pri 13 letih razlik med njimi ni več, saj so bili vsi otroci približno enako zdravi.
Otroci, ki gredo zgodaj v vrtec, bodo ob vstopu v šolo dejansko zbolevali nekoliko manj pogosto. A za kakšno ceno?
Visoka cena za »zgodnjo odpornost«
Otroci, ki gredo zgodaj v vrtec, bodo ob vstopu v šolo dejansko zbolevali nekoliko manj pogosto. A za kakšno ceno? Imunski sistem njihovih vrstnikov, ki bodo v vrtec vstopili kasneje oz. obiskovali manj množično obliko varstva, se bo sicer izoblikoval počasneje, a na precej manj stresen in agresiven način.
Zdrava pamet nam pove, da je za enoletnika okužba dihal z respiratornim sincicijskim virusom lahko precej bolj usodna, kot če do iste okužbe pride pri 3-letniku. Ali da bo zaradi hude driske na infuziji prej pristal malček kot 5-letnik.
Namesto nenehnih ponavljajočih se obolenj je za krepitev imunskega sistema mnogo koristneje, da se z mikrobi sooča postopoma in da ima organizem po vsaki bolezni dovolj časa za regeneracijo. Statistično gledano bodo otroci, ki zgodaj vstopijo v vrtec, res hitreje postali odporni, a cena je visoka: nekaj neprijetnih »bolnih« let, veliko večja količina zaužitih zdravil, večja verjetnost hospitalizacije. In nenazadnje imamo starši z bolnim šolarjem precej manj skrbi in neprespanih noči od staršev z bolnim enoletnikom.
Kaj lahko storimo za preprečitev nenehnih bolezni?
Če imamo možnost, naj otrok v vrtec vstopi kasneje, po 3. letu starosti. Njegov imunski sistem bo takrat že toliko zrel, da se bo lažje odzival na vrtčevsko okolje, pa tudi njegovi sošolci bodo do takrat najhujšo dozo otroških bolezni že preboleli. Naš otrok bo ob poznejšem vstopu v vrtec najverjetneje oboleval le nekoliko pogosteje kot prej, ko je bil še doma.
Če imamo možnost, naj otrok v vrtec vstopi kasneje, po 3. letu starosti.
Tudi varstva z manjšim številom otrok (3-5) so za enoletnike primernejša od velikih vrtčevskih skupin. Kadar ne gre drugače in otrok mora v vrtec, pa mu lahko pomagamo tako, da si ob vsaki bolezni vzamemo dovolj časa, da jo bo lahko resnično prebolel. Upoštevajmo tudi druga načela za krepitev imunskega sistema: izogibanje antibiotikom in drugim zdravilom, zdrava prehrana, svež zrak, dovolj spanca in čim manj stresno domače okolje. Imunskemu sistemu pa pomaga tudi dojenje.
Kaj pa imunski sistem pri otrocih, ki ostanejo doma?
Brez skrbi, tudi oni bodo dobili zadostno količino protitelesc, če jih le ne bomo preveč zavijali v vato. Omogočimo jim stik z vrstniki, ki hodijo v vrtec (pa čeprav so malo nahodni), in ne razkužujmo vsega po vrsti. Pomemben je namreč tudi dom, ki ni sterilno čist, saj zdrava mera »umazanije« organizem navaja na stik z mikrobi in dviguje odpornost.
Vsaj zadnje ne bi smelo biti prezahtevno, mar ne?
Viri: archpedi.jamanetwork.com, healthcentral.com, nbcnews.com, amjmed.com
Foto: cleanworks.com.au, mybaby.org, familyfieldguide.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!