Moj otrok ima vročino – ali naj me skrbi?

V večini primerov povišane telesne temperatura pri otrocih razlogov za skrb ni, pomembno pa je, da vemo, kako ravnati, kdaj temperaturo nižati in kdaj otroka peljati k zdravniku.

Moj otrok ima vročino

Zakaj pride do povišane telesne temperature?

Običajna telesna temperatura se giba med 36 in 37°C in se razlikuje od človeka do človeka. Ko se naš imunski sistem spopade s katerim od tujkov v telesu, se njegova temperatura pogosto poviša. To je naš način boja proti virusom in bakterijam, saj je višja temperatura zanje manj prijazno okolje. Povišana telesna temperatura (t. i. vročina) torej ni bolezen, temveč v večini primerov zaželen znak, da se telesni imunski sistem bori proti bolezni.

Možnih razlogov za povišano telesno temperaturo pri otrocih je veliko. Lahko jo povzroči prehlad, gripa ali katera druga okužba, lahko pa tudi rast zobkov, cepljenje, sončarica, pik insektov ali kaj drugega.

Kot povišano telesno temperaturo pri otrocih štejemo vse nad 37,2°C, če jo merimo pod pazduho. Temu je enakovrednih v ustih izmerjenih 37,5°C in v zadnjiku ali v ušesu izmerjenih 38°C.

Če drugih simptomov ni …

Če ima otrok le malo povišano temperaturo in je brez drugih simptomov bolezni, je najpomembnejše, da mu nudimo dovolj tekočine. Tu pridejo v poštev predvsem čaji in sokovi, pri dojenčkih pa seveda materino mleko. Pri teži 10 kilogramov otrok potrebuje približno 1,2 litra tekočine na dan, pri 20 kilogramih 1,8 litra in pri 30 kilogramih 2,2 litra. Bodimo pozorni na znake dehidracije: suha usta, malo izločanja vode, udrte oči, pomanjkanje solz ... Otrok nam lahko to poskuša sporočiti tudi z neutolažljivim jokanjem.

Še nedavno je med starši prevladovala praksa, da so otroka s povišano temperaturo čim topleje oblekli in pokrili. Toda zdravniki danes to odsvetujejo. Otrok naj pri počitku ne bo preveč oblečen in pokrit, saj lahko pride do pregrevanja. Pomembno je tudi, da čim več spi in počiva, saj se takrat njegovo telo najlažje bori proti bolezni.

Otrok s povišano telesno temperaturo navadno nima velikega apetita in hrano pogosto zavrača. Ker je vseeno pomembno, da zaužije tudi hrano, mu jo ponudimo večkrat v manjših količinah. Izbirajmo lažjo hrano, predvsem sadje in zelenjavo v najrazličnejših oblikah.

Kdaj zniževati povišano temperaturo?

Omenili smo, da je vročina navadno zaželen pojav ob bolezni, zato je ni dobro nižati že ob vsakem malenkostnem povišanju. S tem lahko okrevanje le podaljšamo. Vseeno pa ne smemo pustiti, da bi temperatura preveč narasla. Zdravniki svetujejo, da jo otrokom začnemo nižati pri 38,5°C, dojenčkom pa še nekoliko prej.

Drugače je pri otrocih, ki so nagnjeni k vročinskim krčem, so prestali operacijo, imajo oslabelo srce ali ki doživijo epileptični napad ali šok. V teh primerih je zniževanje telesne temperature ključnega pomena.

Načini zniževanja telesne temperature

Preden dojenčku ali otroku damo zdravila za zniževanje temperature, najprej poskrbimo za osnovne stvari. Zagotovimo mu dovolj tekočine, njegovo sobo pa dobro prezračimo in v njej znižamo temperaturo na 21 ali 22°C.

Če to ne pomaga in se otrokovo telo segreje nad 38,5°C, je na voljo cela paleta zdravil v obliki tablet, sirupov in svečk. Izberimo tisto z najmanj možnimi stranskimi učinki.

V primeru, da zdravila nimajo želenega učinka in se otrokova telesna temperatura dvigne nad 39°C , zdravniki svetujejo mlačne obkladke in kopeli. Pri kopeli bodimo pozorni na temperaturo vode. Le-ta naj bo ogreta na približno 1°C manj od temperature, ki smo jo izmerili otroku, nato pa jo s hladno vodo počasi znižamo za nekaj stopinj. Otrok naj v njej ne bo več kot 10 minut. Obkladki pa lahko izgledajo tudi tako, da otroka za ne več kot nekaj minut zavijemo v rjuho, ki smo jo namočili v mlačni vodi in oželi, ter ga pokrijemo z odejo. Po tem ga dobro obrišemo, oblečemo in pokrijemo.

Kdaj k zdravniku?

V večini primerov otrokove povišane telesne temperature obisk pri zdravniku ni potreben. K njemu se odpravimo takrat, ko sumimo, da bi lahko bil njen vzrok resnejše obolenje. Na to lahko kažejo spremljajoči simptomi, kot so nenavadni izpuščaji, krči, kašelj, oteženo dihanje, močan glavobol, bledica, slaba odzivnost, hladne dlani in stopala. Če drugih simptomov ni, strokovnjaki svetujejo obisk pri zdravniku za novorojenčke do tretjega meseca starosti ob temperaturi nad 38°C, za dojenčke od treh do šestih mesecev ob temperaturi nad 38,5°C, kasneje pa ob temperaturi nad 39°C, če se le ta ne zniža v treh dneh.

Povzeto po: parentdish.co.uk, med.over.net, druzina.enaa.com

3.9
15 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.