|
Vstop v vrtec ali varstvo je za otroka pomemben korak. Gre za enega prvih vstopov v svet, ki je lahko vzorec za njegovo odhajanje od doma in soočanje s svetom tudi v prihodnosti.
Družba danes zelo spodbuja vključevanje v vrtec. V starših se tako mnogokrat ustvari napačno prepričanje, da je ravno v vrtcu najbolje poskrbljeno za otrokove potrebe. Žal pa to vedno ne drži. Še posebej če je otrok mlajši od 30 mesecev, še tako dober in pedagoško sodoben vrtec zelo težko odgovori na njegove temeljne potrebe. Eno zmotnih prepričanj mnogih staršev je tudi, da je vrtec dober zaradi otrokove socializacije. To lahko drži v drugem predšolskem obdobju, pri enem letu pa otrok še ni toliko razvit, da bi se mogel normalno socializirati s svojimi sovrstniki. Otrok pri enem letu ima potrebo po odrasli osebi, ki je nanj odzivna, ki se mu zelo posveti in s katero lahko razvije intenziven odnos. V vrtcih zaradi prevelikega števila otrok to praviloma ni možno, tudi če so otrokom na voljo še tako predane vzgojiteljice. Poleg tega je tudi dolžina varstva lahko ovira. Za otroka pri enem letu starosti je normalno, da preživi brez staršev nekaj ur, nikakor pa ne 8 ur ali celo več, kolikor velikokrat traja varstvo v jasličnih oddelkih. Otrok resnično postane zrel za vstop v vrtec šele okoli tretjega leta, ko lahko samostojneje začne vzpostavljati odnose s svojimi sovrstniki. Kaj torej lahko storimo, ko se naš otrok bliža enemu letu starosti, oba starša pa sta polno zaposlena? 1. Skrajšani čas varstva. Lahko izrabimo možnost skrajšanega delovnega časa, ki nam jo omogoča država. Vsaj do otrokovega 18. meseca izberimo samo polovično varstvo; najbolje samo do spanja ali da ga takoj po spanju pridemo iskat. 2. Sorodniki. Najboljša možnost za varstvo so sorodniki, še posebej stari starši. To so osebe, s katerimi lahko otrok razvije intenzivno čustveno navezanost, ki jo v tem obdobju potrebuje. Dobra izbira je tudi varuška, ki ni sorodnica, bila pa je v stiku z otrokom že prej. 3. Ne preveč otrok v varstvu. Če si lahko to privoščimo, je idealno, da varuška nima preveč otrok. Enoletnik naj bo v družbi maksimalno še dveh otrok, pri čemer naj ne bodo otroci njegovi vrstniki (najbolje je, da je en otrok že starejši od treh let). 4. Pozornost na prehode. Zelo moramo biti pozorni na prehod otroka v varstvo. Prvo obdobje smo deloma z njim, nato pa počasi in tenkočutno podaljšujemo naš čas odsotnosti in čas varstva. Zelo moramo biti pozorni, da otroka dnevno prehitro ne »oddamo« v varstvo. Če imamo možnost, si zjutraj in ko ga pridemo iskat, vzemimo dovolj časa za pozornost, pestovanje, crkljanje … 5. Ustrezna izbira varuške. Izberimo varuško, ki bo zmožna navezati z otrokom pristen čustveni odnos – ta naj ji bo v tem obdobju pomembnejši kot metodika igre. Varuška naj bo dobro seznanjena z razvojem otroka v tem obdobju in njegovimi potrebami. Zaupati ji moramo, da nas bo ob daljšem otrokovem joku poklicala.
|