Komentarji na vsebino


Kdaj otroka v vrtec?
Prispeval Štefan Kržišnik   
05. 2. 2010 ob 07:07

Ocena 3.7/5 (18 Glasov)

Vstop v vrtec ali varstvo je za otroka pomemben korak. Gre za enega prvih vstopov v svet, ki je lahko vzorec za njegovo odhajanje od doma in soočanje s svetom tudi v prihodnosti.

 

 

 

Družba danes zelo spodbuja vključevanje v vrtec. V starših se tako mnogokrat ustvari napačno prepričanje, da je ravno v vrtcu najbolje poskrbljeno za otrokove potrebe.

Žal pa to vedno ne drži. Še posebej če je otrok mlajši od 30 mesecev, še tako dober in pedagoško sodoben vrtec zelo težko odgovori na njegove temeljne potrebe.

Eno zmotnih prepričanj mnogih staršev je tudi, da je vrtec dober zaradi otrokove socializacije. To lahko drži v drugem predšolskem obdobju, pri enem letu pa otrok še ni toliko razvit, da bi se mogel normalno socializirati s svojimi sovrstniki.

Otrok pri enem letu ima potrebo po odrasli osebi, ki je nanj odzivna, ki se mu zelo posveti in s katero lahko razvije intenziven odnos. V vrtcih zaradi prevelikega števila otrok to praviloma ni možno, tudi če so otrokom na voljo še tako predane vzgojiteljice.

Poleg tega je tudi dolžina varstva lahko ovira. Za otroka pri enem letu starosti je normalno, da preživi brez staršev nekaj ur, nikakor pa ne 8 ur ali celo več, kolikor velikokrat traja varstvo v jasličnih oddelkih.

Otrok resnično postane zrel za vstop v vrtec šele okoli tretjega leta, ko lahko samostojneje začne vzpostavljati odnose s svojimi sovrstniki.

 

Kaj torej lahko storimo, ko se naš otrok bliža enemu letu starosti, oba starša pa sta polno zaposlena?

1. Skrajšani čas varstva. Lahko izrabimo možnost skrajšanega delovnega časa, ki nam jo omogoča država. Vsaj do otrokovega 18. meseca izberimo samo polovično varstvo; najbolje samo do spanja ali da ga takoj po spanju pridemo iskat.

2. Sorodniki. Najboljša možnost za varstvo so sorodniki, še posebej stari starši. To so osebe, s katerimi lahko otrok razvije intenzivno čustveno navezanost, ki jo v tem obdobju potrebuje. Dobra izbira je tudi varuška, ki ni sorodnica, bila pa je v stiku z otrokom že prej.

3. Ne preveč otrok v varstvu. Če si lahko to privoščimo, je idealno, da varuška nima preveč otrok. Enoletnik naj bo v družbi maksimalno še dveh otrok, pri čemer naj ne bodo otroci njegovi vrstniki (najbolje je, da je en otrok že starejši od treh let).

4. Pozornost na prehode. Zelo moramo biti pozorni na prehod otroka v varstvo. Prvo obdobje smo deloma z njim, nato pa počasi in tenkočutno podaljšujemo naš čas odsotnosti in čas varstva. Zelo moramo biti pozorni, da otroka dnevno prehitro ne »oddamo« v varstvo. Če imamo možnost, si zjutraj in ko ga pridemo iskat, vzemimo dovolj časa za pozornost, pestovanje, crkljanje …

5. Ustrezna izbira varuške. Izberimo varuško, ki bo zmožna navezati z otrokom pristen čustveni odnos – ta naj ji bo v tem obdobju pomembnejši kot metodika igre. Varuška naj bo dobro seznanjena z razvojem otroka v tem obdobju in njegovimi potrebami. Zaupati ji moramo, da nas bo ob daljšem otrokovem joku poklicala. 

Komentarji
Dodaj nov komentar Išči
Stefi   |2010-02-08 23:31:40
Zelo zanimiv članek, še bolj zanimivo razmišljanje!!
Vstop v vrtec ni
pomemben korak samo za otroka, ampak predvsem za starša! Starša morata zaupati
otroku, da bo iz varnega gnezda prvič, že tako kmalu zakorakal v svet.
KDAJ
OTROKA V VRTEC? Odgovor je preprost - takrat ko starši razumsko sprejmejo to
odločitev. Če dvomijo in so prepričani, da je za otroka taka zapustitev
preveč stresna...., ga naj rajši obdržijo doma. (Strah in dvom prenesejo na
otroka)

Moje mnenje je da je najprimernejša oblika varstva - VRTEC!!(
Vzgojiteljice so strokovno usposobljene, tudi za prehrano je ustrezno
poskrbljeno, ter okolje). Otrokov razvoj kaže, da kljub temu da je velik
individualist, že išče svoj prostor, testira , spremlja različne situacije
(neizmirno hitro se uči - vse vsrkava) in si najde svoj prostor. Otroci, ki se
takoj vključijo v vrtec si zelo hitro izborijo svoj prostor, zelo dobro
poskrbijo zase. S tem si pridobijo še kako pomembno izkušnnjo za celo
življenje!!

Še enkrat dragi starši, zaupajte otroku. Otroci res zmorejo
odhod v vrtec, samo če čutijo da nas starše to čustveno ne duši!!!!!!
mia   |2010-02-14 21:09:55
Strinjam se s komentatorjem clanka. PREDVSEM starsi morajo delati na sebi, da bo
otrokov prehod v vrtec miren!!!
mara   |2010-02-15 10:44:15
Z rojstvom otrok prinese na svet približno 100 milijard nevronov.
Ogromen
potencial.Celice, ki nimajo spodbud iz okolja zamrejo.
V prvih letih
življenja
ima zatorej otrok potrebo po veliko časa in pozornosti s strani
odraslih, ki
znajo v kar največji meri »izkoristiti« njegovo naravno
radovednost.

Vprašanje, kdaj poslati otroka v vrtec, je zame vprašanje glede
bogatejšega
okolja. Kje bo otrok pridobil več? Kje bo dobil več spodbud? Kje
bo postal
bolj samostojen?
Primer 1.Pri babici, ki mu bo vsakič, ko bo šel
lulat,
odpela hlače; ki mu bo hrano prinesla do ust, gotovo ne.
Primer 2.:Bolje
bi
bilo zanj, da bi šel dvomesečni v vrtec, kot da ostaja doma s svojo
nesrečno
mamico.
maja   |2010-02-15 22:00:10
To z možgani je res, vendar je treba vedeti, da primerne spodbude pripomorejo k
razvoju možganov in povezav med nevroni, medtem ko stres egativno in kvarno
vpliva na vse to.
In če otroka zbombandiramo z "bogatim okoljem" ko za
to še ni razvojno zrel, bo to nanj vplivalo stresno in posledično bo razvoj
možganov zavrt ne spodbujen.
Da pa otrok do 3 let ne rabi vrtca in so druge
oblike varstva veliko bolj primerne, pa čivkajo že vrabci na strehi. Le kje v
vrtcu ima 12-mesečni dojenček odraslo osebo, ki se mu res posveča? Je to
vgojiteljica, ki jo deli še z 10-imi drugimi?
adica   |2010-02-15 22:44:52
mara, moj odgovor je, da otrok dobi več vzpodbud vse drugje prej kot v vrtcu!
Če je to drugje mama, oče, stari starši oz. varuška, ki ima največ par
otrok. Otrok do 3 leta potrebuje odraslo osebo, ki se nanj odziva in po drugi
strani "svoj mir", da preskuša stvari.

Glede primerov, ki jih
omenjaš pa ti kot sicer mlada babica, ki ima doba triletnika lahko zagotovim,
da moj vnuk ne želi, da mu odpenjam hlačke, ker ŽELI, da čim več stvari
naredi sam. Torej, ko je otrok na določeni razvojni točki ima naravno željo,
da to stori sam.
štefan   |2010-02-15 23:02:20
Mara, dilema, kam dati dvomesečnega dojenčka: k »nesrečni« (morda malo
preohlapen pojem …) mamici ali v vrtec, je podobna kot dilema, kdo naj posvoji
otroka: poročena moški in ženska, ki sta alkoholika ali »urejen
homoseksualni par«.

Primerjajmo stvari, ki so primerljive. V splošnem gotovo
velja, da je za otrokov celostni razvoj boljša izbira normalna družina ali
širše družinsko okolje, kjer je mogoče razviti zdravo sekundarno navezanost,
kot pa še tako pedagoško dodelan vrtec.

Po mojem mnenju pri izbiri vrtca ni
tako pomembno okolje, ampak so ključni odnosi. Tako lahko babica s svojo držo
ljubeče predanosti otrok pri dvoletniku izniči marsikateri »primankljaj«
pedagoškega znanja, ki ga strokovno usposobljena vzgojiteljica.
barbara_s   |2010-02-16 12:21:25
Mi imamo pa z vrtcem res pozitivne izkušnje. Vzgojiteljice so res uspele
navezati pristen odnos z otrokom, kljub temu, da je bilo v skupini 10 otrok in 2
vzgojiteljici. Manca je šla v vrtec s 15. meseci, imeli smo 3-tedensko obdobje
uvajanja, da so se vzgojiteljice in otroci uspeli med sabo povezati; pa v času
uvajanja so se uvajali trije otroci (ja, tu smo imeli srečo...) in ne vsi
hkrati.

Midva sva bila postavljena pred dilemo vrtec ali varuška. Stari
starši so še premladi (in preveč oddaljeni) da bi lahko pazili otroke; poleg
tega pa se mi zdi, da so oni svoje "že opravili". Tudi, če bi bila
moja mama že v penziji, ji ne bi hotela nakopati na glavo redne vsakodnevne
obveznosti, da skrbi za mojega otroka. Za varuško se nisva odločila, ker
sistem pri nas v Sloveniji žal (za najine pojme) ne deluje. Varstvo je "na
črno", ni nobene kontrole in ni zakonsko urejeno. Ja, lahko prijaviš
dodatno dejavnost čuvanje otrok, ampak zelo malo je varušk, ki bi to resnično
imele. Rabila sva varstvo, ki je zagotovljeno vsak dan - ne pa, da te varuška
zjutraj pokliče, da je zbolela. Ali pa, da moraš svoj dopust planirat tako,
kot ti narekuje varstvo. Torej je bila druga varianta vrtec, ki se je izkazal za
odlično izbiro.

Verjamem, da niso vsi vrtci taki in tudi, da niso vse
vzgojiteljice take. Ampak za našo družino je bil vrtec pravilna odločitev.
Stefi   |2010-02-16 20:20:30
Ko prebiram te komentarje, si prav naslikam predstavo kakšen pogled ima kdo na
vzgojo!
Popolnoma se strinjam z ga. Maro - res popolnoma! Bravo!!!!!!

Ga.
Maja, odhod v vrtec ni stres - imam enako mnenje in izkušnjo, kot ga Barbara.
Poznam pa veliko takih mam, ki imajo tako mnenje, kot vi ga. Maja. Mame te sorte
bi bilo najbolje da bi ostale z otrokom doma, da le ne bi otrok doživel
nikakršnega stresa. Ko gre v šolo, joj takrat je pa res stresno, sploh ko je
športni dan - boljše da je otrok kar doma - booogi! To ga.Maja glede okolja je
pa popolnoma mimo!!!! Vidim pa tudi, da ne berete prave literature, kajti
raziskave in spremljanje najlajših otrok kažejo(čivkajo že ptički na veji),
da se že najmlajši otroci zaigrajo v tandemu, tudi simbolna igra se pojavlja
že zelo zgodaj - seveda, če je bogato okolje!!!

G.Štefan, tale prva
primerjava je pa kar nekaj!!! Enako razmišljam kot ga.Mara - Ubog otrok, ki ima
nesrečno mamico. Veliko otrok noče iti iz vrtca domov.... Se stinjam, da ima
družina daleč najpomembnejšo in najodgovornejšo funkcijo - vzgojiti otroka v
odgovornega državljana!!! V otrokov celostni razvoj se vključuje tudi razvoj
socialnih odnosov - te pa lahko razvije samo v vrtcu ALI v družini, kjer je 5
otrok in več z zelo malo starostne razlike(to bi bilo najbolj idealno. V taki
družini je najbolj zdravo okolje za razvoj(tudi mami je v tem primeru najbrž
doma). V taki družini so med otroki tudi trenja, potreben je red, delijo si
naloge in odgovornosti!!!
Seveda so babice krasne, da vskočijo kot pomoč pri
varstvu, nikakor pa ni uredu, če vsakodnevno varujejo vašega otroka. Taki
otroci so hočeš nočeš individualisti (še največkrat egosti), ki se jim
pozna celo življenje!!!

Otroka starši pripravimo za življenje, kjer je
polno preizkusov, stresov! Vendar to za otroka ni slabo, prav v različnih
socialnih interakcijah dobivaš informacijo - samo z lastno aktivnostjo (in z
Božjo pomočjo)zmorem VSE - dragi starši, ne zavijajte otroke v vato, ker vam
ne bodo hvaležni!!!!!
Naturmama   |2010-02-16 23:43:10
gospa Stefi - ste vi individualistka, morda celo egoistka? Prepričana sem, da
se namreč niste pazili v vrtcu, temveč v precej bolj naravnem okoljo (pri
svojih starših/starih starših).

Če odhod v vrtec ni stres, kako se
pojasnjuje npr. naš primer - hčerka je vrtec lepo sprejela, tudi rada gre,
nikoli vidnih težav. Toda, ko je začela hoditi v vrtec je bila že skoraj
suha, zdaj je od tega že 5 mesecev, pa še vedno ni tam, kjer je bila prej. Ne
pove za potrebo, kar je prej znala.

To, da se stres kaže najprej na odvajanju
je najbrž jasno in ne boste zadeve pojasnjevali z otroškim izsiljevanjem?!


Prisluhniti otroku, z njim čutiti ne pomeni, da otrok v življenju nima mej,
da ni deležen stresa, da mu je vse omogočeno čimhitreje.
mara   |2010-02-17 11:11:00
"Po mojem mnenju pri izbiri vrtca ni tako pomembno okolje, ampak so ključni
odnosi."

Štefan, nisva tako daleč kot zgleda... Tudi jaz sem hotela
povedat, da je kvaliteta odnosa pomembna. Le-ta pa je odvisna od
"kvalitete" odraslega. Nenazadnje sodimo tudi vrtce predvsem po
odraslih=vzgojiteljicah. So le-te poleg strokovne usposobljenosti in
ustvarjalnosti tudi prijazne, nežne, a hkrati jasne, si vzamejo čas za otroka,
mu zanjo prisluhnit...
Tudi moja 2 primera nakazujeta to. Vem, da niso vse
babice "predobre" in vem, da je le malo mamic nesrečnih. Toda če je
tako, je vseeno situacija v vrtcu ugodnejša - tam otrok ne preživi dneva 1 na
1 v odnosu z eno tako osebo.
barbara_s   |2010-02-17 14:45:06
Naturmama, odhod v vrtec je (po mojem mnenju) v vsakem primeru stres, pa čeprav
so vzgojiteljice še tako dobre. Do podobnega bi verjetno prišlo tudi, če bi
se otrok začel paziti pri kom, ki ga (še) ne pozna (dovolj) dobro. Stres je
odhod na počitnice, pa prespati pri stari mami (čeprav si tega neskončno
želiš).

Mislim pa, da se otroci na stres drugače odzivajo. Naša se je po
odhodu v vrtec začela doma bolj crkljat. Še zdaj potrebuje en tesen objem, ko
jo pridem iskat v vrtec, pa malo crkljanja zjutraj, preden greva. In to ji z
veseljem omogočim. Mislim, da je treba ob odhodu otroka v vrtec (pa naj bo to
ob enem letu, pri treh letih ali pa kasneje, ko gre v šolo) otroku zagotoviti,
da je doma še vedno ljubljen, zaželjen, pomemben. Pa če se slabo počuti v
vrtcu in če to počutje traja dlje časa, bi poskusila ugotoviti, kaj je temu
vzrok. Kako se odziva na vzgojiteljico, kako je v skupini, kakšno je njeno
mesto, kako se vključuje.... V našem vrtcu otroci lahko prinašajo s sabo
igrače, to jim tudi zelo pomaga prebroditi sresne situacije in poslavljanje od
staršev.
maja  - re:   |2010-02-17 19:16:04
Stefi napiši:
Vidim pa tudi, da ne berete prave literature, kajti raziskave in
spremljanje najlajših otrok kažejo(čivkajo že ptički na veji), da se
že najmlajši otroci zaigrajo v tandemu, tudi simbolna igra se
pojavlja že zelo zgodaj - seveda, če je bogato okolje!!!

Morda pa vi ne berete prave literature. To kar jaz govorim je potrjeno.
Mimogrede povsem znanstveno (z dokazi z raziskavami možgan)
je potrjeno, kakšen stres doživlja in kakšne posledice ima na
otroka. To seveda ne pomeni, da otrok ne sme biti izpostavljen nobenemu
stresu, težava je če je otrok konstantno pod stresom, saj potem nivo
kortizola sploh ne pade in posledično razvoj možganov je oviran
(spet znanstveni dokazi za to, ko so merili nivo kortizola pri otrocih
v vrtcu).

Seveda se vsak starš trudi, da otroku omogoči
najboljše varstvo in velikokrat to ni "domače varstvo".
Vendar to ne spremeni dejstva, da vrtec v splošnem za tako majhne otroke
ni najboljša izbira.

O zavijanju v vato pa ne bi, ker mislim, da
našega niti malo ne zavijam v vato, če sledim njegovemu razvoju in ga
nimam v vrtcu, ker imam pač možnost drugačnega varstva.
ina   |2010-02-18 11:09:39
meni pa se zdi da se tale vrtec idealizira."moj tako rad hodi v vrtec, pa ga
po službi pustim tam, jaz pa grem po opravkih"
a ni to znak, da če se
otrok boljše počuti v vrtcu, da je z nami nekaj narobe?da ne čutimo z
otrokom.
moja hči je v vrtcu, vendar vem, da ko grem naslednjič na
porodniško, bo ostala doma, kljub idealnemu okolju, kvalitetni hrani in
strokovni usposobljenosti.jaz sem njena mama.pa naj pišejo strokovnjaki kar
hočejo.
Žal pa je stanje v naši ljubi sloveniji drugačno...
ga. Stefi, vi
predstavljate večinsko mnenje. če vam kdo nasprotuje, ne udarite nazaj v
zaničevalnem tonu (tako sem jaz začutila,ko sem brala. imamo le pogovor....
Stefi   |2010-02-18 16:53:44
Vidim, da sem izzvala kar nekaj mamic, ki se čutijo zelo prizadete. Vse
drugače misliči starši,ki tudi vzgajajo drugače se seveda s tem ne
strinjajo. Vsk starš ima pravico, da vzgaja otroka po svoji vesti. Otrok s
svojim obnašanjem kaže ali ga vzgajate prav ali ne!!!!!!!!!

Ko sem
prebirala članke na tem forumu sem dobila boleč občutek, ki sem ga izrazila
brez ovinkarjenja. Vzgoja je zelo zahtevna stvar. Če zamudiš in vzgajaš s
preveč "MEHKO" vzgojo popravnih izpitov ni. Tudi ko poslušaš
strokovnjake s področja vzgoje(kjer predstavlja vsak na svojo kožo pisane
študije), si lahko popolnoma zmeden.Iz poplave različnih vzgojnih prijemov pa
si vsak izbere svojega.

Vendar dragi starši na tem forumu sem očitno
edina, ki ne zagovarja vzgojo, ki je zdaj moderna - otrok - v središču vsega,
obvarovati ga vsega....(Otrok ni večno dojenček)

Vendar ga s tem ne
pripravite na življenje.Preveč otrok poznam, ko so starši zagovarjali otroka,
mu vse nudili, obvarovali ga pred vsem, nikoli povzdignili besede, niso jim
razvili delavnosti, za vse je bil kriv vrtec, potem grozna šola....Hudo mi je
povedati - ti otroci so zdaj na DROGI. OTROK Z NEPRAVIM OBNAŠANJEM KLIČE
STARŠA "USTAVI ME" - ni važno koliko je star( izbere samo vedno hujša
dejanja).

Mogoče me boste razumeli kako dobronamerno je moje pisanje. Otroci
so ti dani v varstvo, od Boga so! Niso naša last. Tudi ni pošteno da jih
spravljamo v inkubator, ker se v jedru mam razvija vez, ki je sedaj mnogi otroci
ne morejo preseči. Vedno dlje so otroci doma, do kdaj se študira. Jaz se s tem
ne strinjam. Prepričana pa sem, da preveč zaščitniška vzgoja pelje v tak
način.

Moj način komuniciranja je zelo konkreten. Iz izkušenj pa vem, da
je treba vsakemu staršu priznati, da kakor vzgaja najboljše vzgaja. Samo to je
zame nepošteno. Vendar le tako glede vzgoje ne prihajaš do konfliktov. Ampak
čas je pravi pokazatelj, ko gledaš sadove svoje vzgoje!!!
bambi   |2010-02-18 22:00:34
Mladi, ki danes izkoriscajo "mama-hotel" in ostajajo vedno dlje v
studiju in doma pri svojih mamah, so odrascali v casu, ko je vecina teh istih
mam odsla v sluzbo za poln delovni cas in so jih dale v vrtce. Ravno v vrtcu se
naucijo, da jim je vse na pladnju prineseno - zlijejo se s skupino, nikoli ne
vidijo, kako se pripravlja malica oz. kosilo,od vrstnikov se naucijo kup
neumnosti (otrok je prevec, da bi se dalo podrobno opazovati posameznega
otroka, opozarja se samo na ekstremne izgrede), podredijo se skupnemu ritmu in
nehajo poslusati potrebe svojega telesa. Nekoga, ki bi te potrebe tolmacil (kot
zna samo nekdo, ki se v otroka vzivlja in je veliko z njim), pa ni ob njem.

Mejo je pa treba otroku postavljati kjerkoli - le da je tista meja, ki je
postavljena v rahlocutnosti do otroka, upostevajoc njegovo stopnjo, veliko bolj
razumna in ucinkovita! Vsak dan je treba ugotavljati na novo, kje je treba
postaviti mejo.

Zame sploh ni dilema, ali vrtec ali stari starši, ampak ali
mama sploh lahko gre v sluzbo do otrokovega 3. leta in ga prepusti nakljucjem...


Ja, pomembno je ustvarjati optimalno okolje za otroka, se bolj pomembno pa je
sebe vzgajati za ljubezen. Ce je otrok doma, se zdalec ni treba, da je zavit v
vato in vseskozi v srediscu pozornosti. Saj ga mama lahko vkljuci v vse
dejavnosti doma (kuhanje, obesanje perila, igra z mlajsimi bratci, sestricami,
izleti itd.)Kaj pa je to drugega kot pripravljanje na zivljenje!!

Najhujse od
vsega se mi zdi, da so mame na porodniski in imajo starejse otroke v vrtcu!!
Halo - kdaj pa se tukaj povezujejo bratci in sestrice med seboj? A pozno
popoldne, ko so vsi utrujeni in je ze tako veliko trenj?! In kaksna je to
priprava na zivljenje?! Kdaj pa ta otrok vidi in dozivi, koliko neznosti
potrebuje dojencek, da je treba biti tiho, ko spi, da ima nekdo drug drugacne
potrebe od njega itd.

Vrtec je zame povsem umetno okolje. Zivljenje se
spoznava skozi sipo, iz knjig in iz pripovedovanja, namesto da bi otrok izkusil
stvari sam.

V druzini poteka najboljsa socializacija - starsa kazeta otroku,
kako ustvarjati ljubec odnos, v vsakdanjem zivljenju z brati in sestrami pa je
nesteto moznosti za brušenje...

Pametovanje strokovnjakov o tem (ki po
moznosti sploh svojih otrok nimajo!!), kako se vzgaja otroke, mi gre ze posteno
na zivce.

Ko bi imel vsa spoznanja, ljubezni pa bi ne imel, nisem nic. To bi
rada naucila tudi svoje otroke!
bambi   |2010-02-18 22:28:16
Še to - da razložim dilemo še malo bolj poglobljeno.
A je res tako važno, da
ima otrok razvit intelekt (vsi vzgojni pristopi a ala prebudite genija v svojem
otroku; spodbudno okolje, vsi mogoči pedagoški pristopi), ali je bolj
pomembno, da ima razvito tudi čustveno inteligenco, ter da je sposoben
empatije? Kako naj bo otrok zmožen empatije, če se ga ne zrcali? Če se
preredko nekdo vživlja vanj? Če njegove potrebe niso zadovoljene?

Če se
otrok dobro počuti (čuti, da je varen, ljubljen, slišan (ni isto kot
uslišan), upoštevan, ima naravno težnjo po tem, da raziskuje in tudi, da vidi
drugega!! Ni agresiven ali nezainteresiran, če je zanj poskrbljeno!

In potem
slej kot prej naleti tudi na mejo - ker razdajanje jemlje energijo, morajo
starši slej kot prej reči tudi NE, zdajle ne morem zato in zato. Najin odnos
je pomembnejši od tega, da ti zdajle dobiš tisto reč. Rada te imam, ampak od
tule naprej ne morem več. In ker je otrok bil potešen v vsem tem času, se
lahko z mejo sprijazne. Če pa se starši preveč razdajajo družbi (v službi
itd.), za otroke zmanjka energije. Tak otrok ne more spoštovati meje in
staršev!! Kdaj pa bo čas, energija zame?!

Če čuti preveliko konkurenco, se
začne rivalstvo.Potem je kaznovan zato, ker si skuša izboriti svoj prostor pod
soncem!

To se tudi doma dogaja! Vendar je samo doma tudi moznost, da se ga
sliši, da se ga celostno obravnava! Tu je treba pomagati staršem! Ne pa jih
označiti kot nesposobne, nekompetentne itd. Pomagati jim, da bodo boljši
starši - da si bojo vzeli več časa, da bodo imeli prava orodja za vživljanje
v otroka itd. Da bodo čutili zunanje podporo za bolj ljubečo vzgojo! Ker
zunanje zahteve jih tako pogosto preveč obremenijo, da bi lahko res prisluhnili
otroku, kaj šele da bi res imeli moč za zadovoljevanje njegovih potreb. Če pa
ves čas slišimo samo, da jih razvajamo, zavijamo v vato, da otroci z nami
manipulirajo itd. Kako naj vztrajamo?!!

Treba je stati na strani družine, ne
pa ustanov!
Stefi   |2010-02-18 23:11:13
Popolnoma se strinjam, da brez ljubečega družinskega okolja ne poteka razvoj
otroka v pravo smer. Vendar bi še posebej povdarila - v prvi meri ljubeč odnos
med možem in ženo. Tu je prvi zgled, ki ga otrok črpa od prvega dne rojstva.
Nenazadnje pogled staršev na življenje, način reševanja
konfliktov.....

Vsega tega ne dobi v nobeni instituciji. Če otroka ne
pohvali oče in mama, si otrok ne bo razvil pozitivne samopodobe in bo imel na
tem področju primankljaj vse življenje. za razvijanje odnosa, pa je potreben
čas, ki ga družinski člani preživijo skupaj. Brez zdrave družine ni
prihodnosti.

Še vedno pa trdim, da je vrtec potrbna istitucija, kjer poteka
proces socializacije že od prvega leta naprej - seveda ob družini, ki je zrela
za to odgovorno nalogo - starševstvo!!!!!!!!!!

Vzgojiteljice v vrtcu so
strokovno usposobljene, zato otroci, ki so obiskovali vrtec, dosegajo boljše
rezultate, ne samo na intelektualnem področju ampak tudi na reagiranje v
različnih socialnih interakcijah. Ugotovitve več vrst študij PIRS(2006).
Otroci,ki so obiskovali vrtec 5 let so bistveno odstopali od otrok, ki so se
vključili v vrtec v zadnjem letu. Bistveno boljše dosežke so dosegali pri
bralni pismenosti, rabi govora, govorno so bili kompetentnejši.

Še enkrat
pa povdarjam. Vrtca se pslužejte starši, ki ste se zato res odločili in mu
zaupate. Če boste vrjeli v dobro in ne boste videli v vsem strahove, boste
dobili super vzgojiteljico, ki bo vašega otroka tudi pocrkljala, ga razumela IN
VSE BO SUPER!!!!!!!!!!

ČE V ŽIVLJENJU VRJAMEŠ V DOBRO se tako tudi odvija.
Samo pri vzgoji se je treba pa veliko pogovarjati - najprej mož in žena, šele
potem se poslužujte druge literatur!!!!!!!!!!!

Midva z možem sva se veliko
pogovarja, vam povem, se splača.
ina   |2010-02-20 12:18:49
jaz se strinjam z vami, Stefi, da je treba postavljat otroku meje in četudi je
doma, da se ga ne razvaja.
vendar pa se ne strinjam s tem, da je vrtec
potreben. socializacijo pridobiš tudi z vrstniki na dvorišču, v svoji
družini (če ne ostaneš zgolj pri enem)....
Temna   |2010-02-20 14:36:02
Hei folk,ceprav se ne spoznam na to mislim da otrok mora imeti dolocene meje le
kam bi svet prišel brez pravil?
Ce te otrok ne uoga botem nma prave vzgoje in
ti lahko pobegne ali ce sta starša ločena zivi v domotožju!najhuje pa je ce
se starša ločita in otrok pridi v napacne roke,socijalna ga odpeje in celo
življenje trpii!!!upam da mam vsaj mal prav čeprav se ne spoznam na to!!!
Anonimnež   |2010-02-22 22:53:49
no jaz pa imam tri predšolske otroke. na začetku sem jih še mislila dati v
vrtec, pa smo zaradi baby boom izviseli in tako so otroci ostali doma v varstvu
babice jaz pa sem šla na polovični delovni čas.

zdaj spreminjam svoje
stališče da je vrtec potreben za otroke v stališče, da je vrtec potrebujejo
predvsem starši, ker hočejo biti zaposleni.

vrtec je lahko prijetna
izkušnja, nikar pa ne trdite da vsega tega kar potrebujejo pred šolo ne morejo
dobiti v domači oskrbi. to je isto kot bi trdili da dobra in kvalitetna
institucija lahko zamenja družino. nikoli in nikdar. saj smo ukinili
sirotišnice.

vse kar potrebujejo pred šolo lahko dobijo doma. potrebujejo
kakšnega starejšega otroka, da daje zgled, in kakšnega mlajšega, da so sami
zgled. potrebujejo druženje. ampak saj ga tudi mi in gremo tu pa tak kam na
obisk mar ne?

jaz sem še iz generacije ko smo bili pred šolo v glavnem vsi
doma. pa smo se družili otroci iz ulice. vsi smo bili popolnoma dobro
socializirani.

in še nekaj, kar mnogi ne jemljejo dovolj resno: en večjih
problemov današnje družbe je, da otroke prehitro porinemo v samostojnost ki ji
zrelostno še niso kos.

brez dobre in trdne navezanosti in povezanosti tudi
samostojnosti ni. kateri otroci ostajajo še pri 30h doma? zagotovo ne tisti ki
so imeli dobre in ljubeče starše!

in še nekaj me je zmotilo: spoštljiv
odnos do otroka in dobra in ljubeča vzgoja ni razvajanje!

kdo ima večje
možnosti za preživetje na samotnem otoku: tisti ki je skrbel za dobro fizično
kondicijo ali tisti ki je čist zaležan?

tudi v svetu, pa naj bo še tako
krut in grd, imajo večje šanse tisti, ki so zrasli v toplih ljubečih domovih.
Kristy   |2010-02-23 23:40:09
Toliko ste že vsi napisali....
Uh
V osnovi se pa strinjam z Bambi.
Lepo si
napisala.
Otrok rabi v primarni socializaciji predvsem starša oz. ljubečo
odraslo osebo, ki mu da temelj in ga pripravi za naslednjo fazo- soočenje s
svojimi vrstniki in ostalim svetom. Razvoj čustvene inteligence je po mojem
mnenju za življenje posameznika od otroka do odraslega veliko pomembnejši kot
"kvazi delanje genijev". To naši družbi tudi primanjkuje. Vsaka čast
vrtcem, ampak ne prekmalu. Tudi v šolo ne gremo s tremi leti.
Biba   |2010-02-28 10:48:23
Ko tole berem se mi zdi, da buta ven tisti tipičen slovenski ego: "Smo jest
pa mprav pa noben drug". Vsi skupaj bi bilo dobro če bi razumeli, da ima
vsak otrok drugačen potrebe in drugačen zahteve, nekateri so individualisti do
drugega leta, tako po knjigi, nekateri dlje nekateri pa imajo zelo kamlu razvit
čut za druge otroke. n tako kot prvih ni dobro prezgodaj siliti v socialne
stike, tako drugih ni dobro pri tem zavirati.
Pa še nekaj delala sem v vrtcu
in vem,da za majhne otroke nikoli ne moreš poskrbeti tako kot bi zanje
poskrbeli c domačem okolju. Svojih otrok nisem dala v vrtec do tretjega leta,
ker vem, da so bili takrat dovolj zreli, da so razumeli, zakaj so tam in so
znali zase poskrbeti vsaj toliko, da niso bili žejni, lačni, in polulani. Roko
na srce v vrtcu je urnik pa naj vam ravnateljice in vzgojitejice zatrjujejo kar
hočejo, previjajo se otroci ob urah, jedo in pijejo ob določenih urah, pa mi
povejte, so vaš otroci žejni vedno ob isti uri??? Si vedno želijo piti zdaj
vodo, zdaj čaj zdaj sok???, roki z aobjem pa ima tudi vsaka vzgojiteljica samo
dve, kar pomeni, da če so se štirje otroci crkljali, jih je 6 še vedno
sedelo na tleh in čakalo na vrsto! je to za vas spodbudno socialno okolje,
zamene. Res pa je, da se je potrebno soočiti z dejstvom, kaj lahko varstvo doma
otroku nudi in na kakšnem nivoju. Moji otroci niso nič zaostali v znanju in
nič socialno moteni, so popoonoma enaki kot vsi ostali. Družabni navihani,
včasih pa pač tudi sitni. Genijev pa vrtec ne ustvarja ampak delovne navade in
okolje. Tako da ne ena ne druga skrajnost nista dobri.
Kristy   |2010-03-08 11:48:54
Po mojem mnenju ljubezni in objemov ni nikoli preveč. Lahko pa je le tega
premalo ! V vrtcu kot praviš Biba ima vzzgojiteljica le dve roki otrok pa
veliko več. Torej vsak naj dela kot meni da je za njegovega otroka najbolje ,
jaz bom svojega mucka dala v vrtec šele po drugem ali celo trtjem letu
starosti. res pa je da si to lahko privoščimo zaradi babic, ki bodo pomagale.
Nekateri si žal tega ne morejo privoščiti. In njihovi otroci si zaslužijo,
da to mesto nadomesti vzgojiteljica. Mogoče bi na skupino bilo dobro da sta dve
in ne ena vzgojiteljica. Pa smo spet tam....
Preberi več...
Ime:
Email:
 
Naslov:
UBB kode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
:angry::0:confused::cheer:B):evil::silly::dry::lol::kiss::D:pinch:
:(:shock::X:side::):P:unsure::woohoo::huh::whistle:;):s
:!::?::idea::arrow:
 
Prosimo prepišite kodo, ki jo vidite v slikci (proti spam zaščita).

3.20 Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."