Komentarji na vsebino
- Tole kar je tukaj napisano so velike ...
- Ne boš menda rekel, da si pametnejš...
- na pripravah na zakon nam je župnik...
- Glej Kristijanka, če temu verjameš,...
- Ob prebiranju komentarjev, sem se spo...
- V večini prispevka ste se osredotoč...
- Članek govori samo o tekmovalnosti f...
- sicer sem stran šele odkrila, a se n...
- Zelo zanimiv in potreben članek. Mla...
- Prepricana sem, da v družini kjer so...
| Takrat sem imela 1000 razlogov za splav |
|
Ganljiva izpoved matere, ki si ne more odpustiti, da je naredila splav. 
Moj mali sonček, dočakal si komaj 55 dni, ko sem se odločila, da v mojem življenju ni prostora zate. Jaz, tvoja mamica, sem ti odvzela življenje, pa čeprav sem ti ga le malo pred tem podarila. Bival si v meni, bil si na varnem in toplem, dokler ... se nisem jaz, tvoja mami, odločila, da nočem, da tvoj srček še bije. Jaz sem bila tista, ki sem želela, da prekinejo tvoje komaj začeto življenje. Jaz sem dovolila, da te na silo iztrgajo iz mojega telesa. Le kako sem lahko to dovolila? Ne, ne zaslužim si naziva mama, saj te nisem zaščitila. Nisem se borila zate, za tvoje življenje. Pustila sem, da te obsodijo na smrt - tvoje majhno, ranljivo in nedolžno telo. Zato srček moj, nikoli ne boš občutil toplega objema svoje mame. Nikoli te ne bom stisnila k sebi in ti povedala, kako te imam rada. Jaz sem te poslala v objem hladne smrti in to je edini objem, ki si ga začutil v svojem kratkem življenju. Nikoli ne boš spoznal svojega bratca in sestrico, nikoli se ne boš igral z njima in jima skakal v lase. Nikoli ne boš tekal po zeleni travi in nabiral rožice za svojo mamo. Nikoli ne boš sedel v moje naročje, sklenil svoje drobne ročice okrog mojega vratu, mi stisnil poljubček in me poklical mami. Nikoli ne boš… počel veliko tega, kar počnejo otroci, fantje, možje. Nikoli, ker je bila tvoja mama strahopetna. Ker sem dovolila, da strah preplavi moje telo, ker sem dovolila, da mi strah zamegli um in srce. Zatajila sem na polni črti. Premišljujem, ali si bil punčka ali fantek? Komu bi bil podoben? Kakšne oči si imel in kakšne lase? Zakaj sem to storila? Zakaj? Ker nimam zaposlitve, ker štirje živimo na 50 kvadratnih metrih, ker si prišel prehitro, ker ... Takrat sem imela 1000 razlogov, danes niti enega več. Priznam, prišel si tako nepričakovano. Sedaj sem prepričana, da bi se po prvem šoku in presenečenju vse uredilo. V mislih sem preurejala tisto malo sobico in iskala prostor za tvojo posteljico. Premišljevala sem, katere oblekice bi shranila. In potem sem odnehala, ohromela. Še sama ne vem, kako in kdaj. Kot, da to ne bi bila jaz. Kot, da bi bila v drugem svetu, v drugem času. Kot, da bi kdo drug govoril v mojem imenu. In potem je prišel tisti dan. Kot v transu, s tresočimi nogami sem splezala na tisto mizo. Solze so lile v potokih. V zadnjem trenutku se hotela zavpiti NE! NEHAJTE! SAJ JAZ TEGA SPLOH NOČEM! A jezik me ni ubogal. In nato tema. In ko sem zopet uzrla svetlobo, sem vedela, da tvoj mali srček ne bije več. Odšel si za vedno. Strašna bolečina je preplavila moje telo, dušila sem se z lastnimi solzami. Prosila sem temo, naj pride nazaj. Ne morem se sprijazniti, da te ni več. Še vedno se sprašujem, zakaj nisem… Upam, da te ni bolelo, da nisi trpel, da te ni bilo strah, da je vse hitro minilo. Srček moj mali, upam, da najdeš svoj mir. Enkrat se bova srečala in takrat boš ob sebi imel svojo mamico. Takrat te bom lahko stisnila v svoj objem in ti povedala, kako zelo te imam rada in si želim, da bi ravnala drugače, kot sem.
Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev. Dodatje ta prispevek na vašo priljubljeno stran     
3.20 Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved." |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
to ti bom naslednjič odgovoril ko boš spet začela s tem kako malo
šele sedaj opazil da se nisem podpisal... se opravičujem za