Bila je julijska sobota, dan mojih najlepših sanj. Vstala sem okoli 6 ure zjutraj, ko je ravno nehalo deževati.

Z Lunco (takrat trimesečno labradorko) sva se malo poigrali, nato pa sem ji pripravila njeno zatočišče za ta dan v spodnjih prostorih. Malo po 7. uri je k meni prišla priča Sara in odpravile sva se k frizerju. Ob 7.30 sva že zasedli svoji mesti in začelo se je zares. Po dobri uri je bila frizura gotova, v nadaljnji uri pa še make up.

Odpeljali sva se proti domu, kjer sva se komaj prebili do hiše, saj so vhod dodobra zagradili in zastražili. Doma me je čakalo prvo presenečenje: Lune ni bilo na svojem mestu. Začela se je iskalna akcija in razkrili so mi, da je zgoraj v stanovanju. Tam sem doživela prvi šok. V sobi, kjer sem imela shranjeno vse za poroko razen obleke, je bilo pravo razdejanje. Videla sem že črn scenarij. No na srečo je Luna zgrizla samo mojega plišastega kužka, vrečko, v kateri so bili poročni čevlji in v sobo prinesla še par stvari s kopalnice. Ko sem videla, da so čevlji, nogavice, podvezica in nakit celi, sem si pošteno oddahnila.

Kmalu je sledilo drugo presenečenje. Ugotovila sem namreč, da sem v zadnjih treh tednih pred poroko nepričakovano shujšala in da mi je obleka nekoliko preširoka. Ni šlo drugače kot da je mama nekako uspela zimprovizirati, da obleka ni preveč lezla dol.

Še preden sem bila napravljena, smo že zaslišali trobljenje in vedela sem, da pred hišo prihaja on. In začelo se je. Igor se je najprej moral dokazati s kmečkimi opravili. Ker se je dobro odrezal, so mu ponudili nevesto, katere pa kljub italijanskemu penzionu ni želel omožiti. Nato je v izbor prišla nevesta številka 2, ki ga je navdušeno pozdravila, a je tudi pasjo princesko zavrnil. Končno sem po odločilni preizkušnji smela stopiti pred hišo jaz, Igorjeva priča pa je zame morala odšteti skrinjo cekinov. In ohcet se je lahko začela.

Po kratki zakuski smo se posedli v avtomobile in se podali proti Krasu. V prekrasnem avtu s prekrasnimi tablicami in s prekrasnim srčkom iz rožic me je vozil najboljši šofer Robert, poleg mene pa je sedela in mi lepšala že tako lepe trenutke priča Sara. Vmes pa smo seveda ves čas žurali in odzdravljali mimo vozečim avtomobilom.

Ko smo prispeli v Štanjel, so nas tam že čakali vodička in preostali svatje. Po kamniti poti smo v sprevodu odšli do Ferarijevega vrta, kjer sva se na otočku civilno poročila. Sam obred je popestril mimoidoči zlati prinašalec, ki se je tekom obreda dodobra okopal v bazenčku. Nekaterim svatom je celo malo pognal strah v kosti, saj se je po vodi namenil direktno proti nam.

Sledilo je zasuvanje z rižem in milnimi mehučki, krajše nazdravljanje in slikanje, nato pa so se svatje podali proti ženinovemu domu, kjer so imeli krajši program v stilu Iztoka Mlakarja, midva pa sva še malo ostala v vrtu in poskrbela za nekaj nepozabnih fotografij.

Kasneje sva se pridružila svatom, a je bil hitro čas za odhod proti Ljubljani. Zmedena kot sem, sem seveda v kleti pozabila svoj poročni šopek in se šele, ko sem se vsedla v avto, spomnila, da mi nekaj manjka. Na srečo se je dobro izteklo. Pot proti Ljubljani se je nekoliko zavlekla zaradi zastojev na cesti, tako da smo morali spustiti delček programa. No midva sva si po svoje kar oddahnila, saj sva se tako izognila preizkušnjam, ki so čakale na naju. Luna je tudi tokrat poskrbela za presenečenje, saj se je sama lotila odpiranja daril.

Sledil je najlepši del dneva in sicer poročna maša. Prijatelji so pripomogli, da je bilo to res prelepo doživetje, polno čustev, bližine, topline in osebne note. Skupina Žarek in instrumentalisti pa so z uresničenjem najinih glasbenih želja uspeli pripeljati še kakšno solzo več na obraz in dvignili še kakšno kocino več.

Seveda ni šlo brez nepredvidenih pripetljajev, zaradi katerih se še danes smejiva, in malih presenečenj, ki so jih pripravili najini prijatelji. Sam Bog pa nama je poslal sončka, ki je celo mašo svetil skozi vhodna vrata direktno na naju.

S slavjem smo potem nadaljevali v kmečkem turizmu. Moja priča je ves čas tako zavzeto čuvala šopek, da je malo pozabila name. In nepridipravi so me hitro ugrabili. Zaprli so me v avto pred gostiščem (zraven pa še 3 osebke, ki so me veš čas tolažili), z drugim avtom pa poskušali svate pretentati, da so me odpeljali v neznano. Igor in obe priči sta se hitro podali v lov za mano, a me niso našli. Ugrabitelji so jim nato sporočili zahtevo, da morajo vsi skupaj na ves glas zapeti in zraven zaplesati Lahko ti podarim samo ljubezen, s čimer so me po hudih bojih le uspeli odkupiti nazaj. Še prej pa so na avtomobilu, kjer sem bila skrita, spustili eno gumo in nam s tresenjem pričarali adrenalinsko vzdušje Gardalanda.

Za otvoritveni ples sva svate želela malo presenetiti in sva namesto "klasike" zaplesala račke. Kasneje sva odplesala še dunajski valček in tako izpolnila normo za vstop v zakon. Okoli enih ponoči so pripeljali poročno torto, nama pa okoli vratu zavezali častne slinčke, saj sva svoja dva kosa torte morala pojesti brez pribora.

Torti je sledil met šopka, nato pa še met podvezice. Je bilo pa zelo zanimivo videti fante, kako se "grebejo" za podvezico, medtem ko so bile punce bolj zadržane.

V poznih jutranjih urah smo se vsi izmučeni podali domov, kjer naju je spet čakalo presenečenje. Najina postelja je bila polna makaronov, oblečena v wc papir, vse pipe in obe školjki so bili zaviti v prozorno folijo, ogledalo in tehtnica pa so bili v gori brivske pene. To sva odkrila na poročno noč. Presenečenj pa ni zmanjkalo niti v naslednjih dneh, saj nam je nekdo zavil v folijo še tipkovnico, pa miško, pa šumeče tablete in verjetno še kaj. V hladilniku pa sem presenečeno odkrila pasjo konzervo, katere se je predvsem razveselila Luna in njena nova mačja prijateljica. Obe zatrjujeta, da je Flik flok zakon.

Za nama je torej nepozaben poročni dan. Uživala sva maksimalno in se nisva dala premotiti niti parim kapljam dežja (očitno nama je usojeno, da bova bogata).

Maja

Foto: Gašper Furman

Komentarji

Dodaj nov komentar Išči

Anonimnež   |2010-03-09 18:27:07 zelo lepo Odgovori | Citat 2   0

Preberi več...
Ime:
Email:	NE me obvestitiobvesti me o odgovoru
Naslov:
UBB kode:	-barva-aquablackbluefuchsiagraygreenlimemaroonnavyolivepurpleredsilvertealwhiteyellow -velikost-tinysmallmediumlargehuge
	Prosimo prepišite kodo, ki jo vidite v slikci (proti spam zaščita).

3.20 Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."