Zakaj nam kontracepcija uničuje življenje, čeprav je sploh ne uporabljamo?

Foto: Shutterstock

Morda ne uporabljate hormonske kontracepcije in se vam zdi, da se vas problematika ne tiče. A v resnici kontracepcijske tablete povzročajo težave vsem, tudi meni in vam.

Stranski učinki hormonske kontracepcije

Kljub dokazom, da kontracepcijske tablete in druga hormonska kontracepcija (obliži, injekcije, vsadki …) povečajo možnost za nastanek raka na dojkah in materničnem vratu ter imajo še kup drugih stranskih učinkov (upad spolne želje, pridobivanje telesne teže, depresija, visok krvni tlak, krvni strdki, možganska kap, srčni infarkt, migrene …), jih ginekologi predpisujejo milijonom žensk po vsem svetu, ne da bi jim omenili morebitne težave, ki jih čakajo.

Žensko telo po prenehanju uporabe hormonske kontracepcije običajno potrebuje več mesecev, da zopet vzpostavi svoj naravni cikel, zato so po koncu jemanja možne tudi težave z zanositvijo.

Etični pomisleki – aboritivni učinek

Glavna težava hormonske kontracepcije (kontracepcijskih tablet, tablet »za potem«, obližev, vsadkov, injekcij), pa tudi materničnega obročka, je, da je potencialno abortivna. Sistem, ki »varuje pred zanositvijo«, namreč deluje na treh nivojih: zavira ovulacijo, zgosti sluz materničnega vratu, ki semenčicam ovira prodiranje, in spremeni sluznico maternice, ki je odgovorna za prehranjevanje ugnezdenega zarodka. Če kljub prvima varovaloma vseeno pride do oploditve, se zarodek ne more ugnezditi v maternico in umre. Temu pravimo zgodnji splav, čeprav se ga ženska sploh ne zaveda.

Še en etični pomislek pri uporabi (večine vrst) kontracepcije se nanaša na dejstvo, da morajo skrb zanjo – k čemer spadajo tudi stranski učinki – prevzeti ženske, medtem ko se moškim z njo ni treba ukvarjati.

Kontracepcija onesnažuje okolje

Morda ne uporabljate kontracepcije in mislite, da se vas problematika ne tiče. A žal hormonska kontracepcija uničuje življenje vsem ljudem v razvitem svetu, tudi tistim, ki je ne uporabljajo.

Britanska agencija za okolje je pred nekaj leti poročala, da je tretjina rib moškega spola, ki v Združenem kraljestvu živi v okolici čistilnih naprav, spremenila spol zaradi prisotnosti kontracepcijskih hormonov v vodi.

Čistilne naprave hormonov ne morejo odstraniti iz vode, kar povzroča drastične spremembe flore in favne. Če bi šlo za pesticide ali kakšna druga kemična sredstva, bi javnost odločno protestirala, pri hormonih pa smo v imenu »svobode odločanja« tiho.

Bomba neplodnosti v pitni vodi?

A pri ribah se težava šele začne. Znanstveniki opozarjajo, da zelo verjetno obstaja povezava med drastičnim padcem moške plodnosti in visoko koncentracijo ženskih hormonov v vodi. Mednarodne študije kažejo, da se je v zadnjih štiridesetih letih število semenčic pri moških v razvitem svetu zmanjšalo za več kot polovico. »A trend se še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vse hitreje,« opozarja Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu.

Matematika je preprosta: kontracepcijske tablete vsebujejo dva sintetična ženska hormona (estrogen in progestin, od katerih je za okolje problematičen predvsem estrogen). Žensko telo hormone izloči v kanalizacijo. Ker se ne razgradijo, pridejo v vodni krog in se posledično znajdejo tudi v pitni vodi.

Upad plodnosti pri ribah – kaj pa pri moških?

Zaradi raziskav na ribah se znanstveniki bojijo, da ima povečana koncentracija ženskih hormonov v vodi vpliv tudi na ljudi. Pri vrsti krapa, ki so jo preučevali na agenciji za okolje v Veliki Britaniji, je več kot tretjina rib moškega spola začela leči jajčeca ali razvila ženske spolne organe. Desetina krapov je bila neplodnih, pri četrtini pa so ugotovili drastične spremembe sperme. Znanstveniki so pojav poimenovali »feminizacija rib«.

Dr. Susan Jobling iz raziskovalne ekipe je ob tem izjavila: »Obstaja utemeljena možnost za skrb, da je zaradi pitne vode ogroženo tudi moško reproduktivno zdravje.« Znanstveniki so v poročilu izrazili zaskrbljenost za novo okoljsko in zdravstveno krizo.

Kaj lahko naredimo?

V Sloveniji se z neplodnostjo sooča že vsak šesti par. V kolikšni meri nanjo vpliva hormonska kontracepcija, še ni znano, a opozorila, da povezava skoraj gotovo obstaja, so vse glasnejša. Na upad moške plodnosti naj bi poleg kontracepcijskih hormonov najbolj vplivale toksične kemikalije in hormonski motilci (pesticidi, nekatere vrste plastike …). Kaj lahko ob tem naredimo kot posamezniki?

Najprej, prenehajmo uporabljati hormonsko kontracepcijo, ki ni sporna samo z etičnega stališča, ampak škoduje tako naravi kot človeštvu. Kot alternativo lahko izberemo naravno načrtovanje družine (NND), s katerim na zanesljiv in naraven način odložimo rojstvo otroka. Ob morebitni neplodnosti se namesto z zatekanjem v umetno oploditev lahko obrnemo na NaPro tehnologijo, ki išče in odpravlja vzroke neplodnosti.

Na kakovost pitne vode žal ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na ozaveščenost svoje okolice. Večina uporabnic kontracepcije ne pozna niti njenega potencialnega abortivnega učinka niti posledic za okolje in moško plodnost. Ne bojmo se spregovoriti o tem.