englishman napisal/-a:Gre za egoizem iz strani družbe, ki si ne želi 'umazati' rok.

Gre za egoizem tega posameznika in njegovega do konca ohranjenega infantilnega razmišljanja. Tega ti nekako nočeš/ne zmoreš dojet

Če mu ni živeti naj konča sam..... neeee, on ni toliko "močan" nekoga drugega bi da "popuca" namesto njega, kot že tolikokrat v njegovem življenju.....
Tisti drugi, ki je to otroško razmišljanje prerasel, kot otrok, se bori do konca in ne pomišlja o samomoru/umoru/evtanaziji...

Lahko pa da bo nekoč to in še mnogo podobnih zadev "odobrenih" s strani družbe v kateri bodo imeli večino infantilneži....

S pa pojavlja vprašanje za tiste, ki se znajdejo na aparatih, kdaj nastopi smrt, ker se da umetno nekoga obdržat pri "življenju" do ne vem kdaj.
Kdaj ugasnit mašino in končati

Če mu ni živeti naj konča sam..... neeee, on ni toliko "močan" nekoga drugega bi da "popuca" namesto njega, kot že tolikokrat v njegovem življenju.....

Tule sta dve težavi: nekdo, ki je prikovan na posteljo, fizično ni zmožen narediti smomora. Če mu boš prinesel nabito pištola in pustil, da se ustreli sam, pa si mu pomagal pri samomoru, kar je zločin.

Druga težava pa je, da večina ljudi ni dovolj močna, da bi se obesila, vrgla z mostu ipd. Zakaj bi te ljudi pustil živeti v agoniji?

Kdaj ugasnit mašino in končati

Po tvojem mnenju najbrž nikoli, po mojem mnenju pa naj se upošteva voljo posmeznika oz. družine.

neeee, on ni toliko "močan" nekoga drugega bi da "popuca" namesto njega, kot že tolikokrat v njegovem življenju.....

Sedaj govoriš, kot da bi bili ljudje prisiljeni, da evtanazirajo druge. Noup, za to se odločajo zdravniki, ki se jim takšna praksa ne zdi sporna.

englishman napisal/-a:Sedaj govoriš, kot da bi bili ljudje prisiljeni, da evtanazirajo druge. Noup, za to se odločajo zdravniki, ki se jim takšna praksa ne zdi sporna.

Zdravniki so v marsikaj prisiljeni. Že zaradi regulativov in normativov, da tega ne sme delati vsak, ki se mu "praksa ne zdi sporna". Kolikor mi je znano, prav noben ginekolog noče delati splavov. Pa pač jih, ker ne vidijo boljše alternative in ker tega drugi kadri ne znajo in že s samim postopkom ogrožajo zdravje in življenje recimo matere 3 otrok, ki 4. ne zmore preskrbeti. Ata je opravilno nesposoben/nasilen, družina pa polna svojih težav in vsake toliko pripomne, da je baba čist preveč jezikava. Mati splava v bistvu noče, zdravnik ga tudi noče, vsi ostali si pa lepo umijejo roke nad vsem skupaj in solijo pamet. Običajno ni junaka, ki bi šel do takega fotra in mu dopovedal, naj ne sili žene v "zakonske obveznosti", ki jih žena evidentno noče (pa jo mož pač mal "prepriča", ker je pa to ja njegova pravica in potreba, on upravičen, mora itditd). Denar, ki ga taka mati dobi od države ipd institucij v primeru ločitve (če je je zaradi vzgoje in trpinčenja sploh sposobna), ne zadošča za normalno življenje. Sploh ker nepremičnina običajno ni v njeni lasti. Matere in otroci so kljub vsemu napredku še vedno *izjemno* slabo zaščiteni.

Na drugi strani evtanazija ni nek zapleten postopek, ki se ga ne bi mogli priučiti drugi kadri.

Na drugi strani evtanazija ni nek zapleten postopek, ki se ga ne bi mogli priučiti drugi kadri.

Aaaaaammmm, zato pa imamo regulativo, ali kako? Tudi presaditev srca ni preveč zahtevna, kot ti bo povedal vsak srčni kirurg, ko sem nazadnje preveril, srčni kirurgi niso bili polagalci ploščic.

Upam, da vidiš, kako bedaste izgovore vlečete na plano. Saj v resnici ne gre za nasprotovanje evtanazije, gre za to, da imate neko temo, ki jo lahko privlečete na plan, ko je potrebno pokazati, kako ste katoliki posebni.

zebra napisal/-a:Upam, da vidiš, kako bedaste izgovore vlečete na plano.

Kakšna vprašanja, takšni odgovori , kaj si pa pričakoval ?

Englis za evtanazijo ne rabiš sterilnega orodja in ne vem kakega zahtevnega znanja. En orng bat te lahko dotolče.....

Ne pogovarjamo se o izvedbi, ali pač?

Noup, pogovarjamo se o tem, zakaj ima večina pravico odločati o življenju posameznika in o nelogiki, po kateri družba deluje. Ta argument si uporabil tudi ti: 'naj se gre obesit, če mu ni več za živet'. Torej lažeš, ko govoriš o svetosti življenja, edino vodilo, ki mu slediš, je nasprotovanje drugi strani. Kot je povedala že Utopistka, tako rekoč vsi, ki so že kdaj skrbeli za bolnika, ki je umiral, podpirajo evtanazijo. Ne podpiraje je širokoustni egoisti, ki mislijo, da so nad posameznikom in njegovimi pravicami.

Narobe me razumeš.
Jaz govorim o tem zakaj si nekdo želi umret, od kod mu ta želja. Nimam težav s tem, če si nekdo hoče vzet življenje, naj si ga, samo ne od drugih zahtevat, prelagat na njih to odgovornost. Vsakemu je sveto svoje življenje, če mu ni ga lahko tudi zakocka, nimam pomislekov s tem, o nobeni "predpisani" svetosti nisem nič pisal, se ne spomnim.
Je pa res, da bi mnogokrat bilo lažje da nekdo umre kot pa da se muči, samo kot praviš kdo bo odločal o tem, kdo lahko odloča kdo bo živel kdo umrl ?
Prehitro se to lahko zlorabi zato je bolje tako kot je, dokler imamo tako materialistično družbeno ureditev. Nima moje zagovarjanje življenja veze s dogmami, ki jih omenjaš.

englishman napisal/-a:tako rekoč vsi, ki so že kdaj skrbeli za bolnika, ki je umiral, podpirajo evtanazijo. Ne podpiraje je širokoustni egoisti, ki mislijo, da so nad posameznikom in njegovimi pravicami.

??
Vsi, ki so kdaj skrbeli za umirajočega bolnika, podpirajo evtanazijo? To je pa zame nekaj čisto novega. Veliko jih je, ki bi najraje vse preložili na zdravnika, ki naj že nekaj naredi - ali da pacient ozdravi ali da umre. S tistim vmesnim stanjem se pa ne bi nihče ukvarjal, prav tako tudi nihče ne bi odločal o tem, kdaj točno se življenje konča. Naj to naredi zdravnik, ki je v bistvu v.d. Bog in on že ve. Ampak ne ve. Nihče ne ve. Zdravnik lahko ohranja življenje zelooooo dolgo, če svojci terminalnega bolnika ob vsakem poslabšanju vztrajno vozijo na urgenco. Nešteto primerov je, ko je bolnik pred pričami in notarjem itd podpisal, da ne želi postopkov nujne medicinske pomoči in da želi umreti doma. Ampak ne - svojci ga zbašejo na urgenco in potem zdravniki pač ohranjajo življenje. In potem bes druge garniture svojcev, zakaj ga ne pustijo umreti. In potem soljenje pameti zdravnikov teoretičarjev, (ki še nikoli nikogar niso odklopili brez 3 konzilijev in 15 sestankov), zakaj so tile drugi dali infuzijo in antibiotike.

Funkcija zdravnika je, da (vsaj teoretično) ohranja življenje. Ko dela splav, ohranja življenje matere v strahu pred posledicami mazaškega splava/samomora. Evtanazija pa v nobenem primeru ne more biti domena zdravnika. Tudi ni funkcija zdravnika, da odkloni zdravniško pomoč. Je pa odločitev bolnika in njegovih svojcev, ali bodo v terminalni situaciji tako pomoč poiskali.

Je pa res, da bi mnogokrat bilo lažje da nekdo umre kot pa da se muči, samo kot praviš kdo bo odločal o tem, kdo lahko odloča kdo bo živel kdo umrl ?

Posameznik, ki si želi umreti, takšen je postopek v državah, kjer je evtanazija dovoljena. V drugih primerih (odklop z aparatov) pa je že v Sloveniji praksa, da o tem odločajo bližnji svojci. Mimogrede, se ti tudi to zdi sporno? Navsezadnje, večino ljudi bi lahko do nadaljnega obdržali na respiratorju mi drugih napravah, mi pa jih nonšalantno ubijemo.

Je pa res, da bi mnogokrat bilo lažje da nekdo umre kot pa da se muči, samo kot praviš kdo bo odločal o tem, kdo lahko odloča kdo bo živel kdo umrl ?

Tole je BS - praksa v tujini kaže, da evtanazija poteka zelo straight forward. Pred evtanazijo mora oseba opraviti pogovore s psihiatri, psihologi, zdravniki - ne vem, kako bi lahko prišlo do zlorabe. Zopet poizkušate zavajate z lažmi alla 'na evtanazijo te lahko prijavi ljubosumna žena in zdravniki te bodo meni nič tebi nič ubili'.
Kot sem rekel, po mojem mnenju ti osebno nasprotuješ evtanaziji samo iz veselja do nasprotovanja drugi strani, ker verskih razlogov za to ne navajaš. Edini kao 'verodostojen' razlog za nasprotovanje je namreč 'svetost življenja' - možnost zlorabe evtanazije je tako zgolj red herring, zavajanje.

Vsi, ki so kdaj skrbeli za umirajočega bolnika, podpirajo evtanazijo? To je pa zame nekaj čisto novega.

Ne vsi, večina. Ena super študija je bila narejena v letu 2007 na Nizozemskem, kjer so intervjujali svojce rakavh pacientov, ki so bili evtanazirani - na žalost je na internetu dostopen zgolj osnutek (http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1 ... 0600985041).
Jaz osebno bi iz debate o evtanaziji odstranil vse, ki niso še nikoli skrbeli za umirajočega bolnika. Ker enostavno ne vedo, kaj to pomeni.

Funkcija zdravnika je, da (vsaj teoretično) ohranja življenje.

Ja in? Mu bomo pač spremenili funkcijo. V bistvu niti to ne bo potrebno, saj imajo zdravniki že sedaj možnost osebo odklopiti od naprav za podporo, kar je zame povsem ekvivalentno vbrizganju strupa.

englishman napisal/-a:zdravniki že sedaj možnost osebo odklopiti od naprav za podporo, kar je zame povsem ekvivalentno vbrizganju strupa.

Niti približno ni ekvivalentno.

Niti približno ni ekvivalentno.

Da ni? In kakšna je razlika med tem, da nekoga odklopiš z respiratorja in pustiš, da se zaduši, ali pa da nekomu vbrizgaš strup, in pustiš, da mu zastane srce?

Kajti pravno gledano bi bilo oboje umor (brez zakonov o evtanaziji).

Ta človek, ki ga odklopiš, mora biti po nekih kriterijih mrtev. Dejstvo, da mu bije srce in da mu ventilator napihuje pljuča, ne pomeni, da je živ. http://en.wikipedia.org/wiki/Beating_heart_cadaver

Na drugi strani pa pri evtanaziji dejansko umoriš razmišljajoče bitje.

Nihče ne govori o 'beating heart' kadavrih, temveč npr. o Areilu Sharonu in Terri Schiavo. Gre za t.i. permanentno vegetativno stanje, kjer se lahko stanje bolnika v trenutku izboljša, lahko pa vegetira več let. In če je pacient prosil svojce, naj mu v primeru takšnega stanja odstranijo cevke za hranjenje, je to povsem enako, kot če bi mu vbruzgali strup, le muči se dalj časa.

http://en.wikipedia.org/wiki/Persistent ... tive_state

Na drugi strani pa pri evtanaziji dejansko umoriš razmišljajoče bitje.

Nikogra ne umoriš, ker te pacient sam prosi za smrt.

Sicer pa resnično ne razumem te obsesije s trpljenjem drugega. Čudi me, da rakavih bolnikov zraven še ne mučite z razbeljeno žerjavico, glede na to, kako všeč vam je, če nekdo trpi, in kakšen zločin je, če se nekdo želi rešiti muk.

englishman napisal/-a: svojce, naj mu v primeru takšnega stanja odstranijo cevke za hranjenje, je to povsem enako, kot če bi mu vbruzgali strup, le muči se dalj časa.

Svojci, aneda.

Nikogra ne umoriš, ker te pacient sam prosi za smrt. Sicer pa resnično ne razumem te obsesije s trpljenjem drugega. Čudi me, da rakavih bolnikov zraven še ne mučite z razbeljeno žerjavico, glede na to, kako všeč vam je, če nekdo trpi, in kakšen zločin je, če se nekdo želi rešiti muk.

Pacient lahko izbira, kakšno količino zdravniške oskrbe želi. Običajno so svojci tisti, ki si želijo, da bi se pacient "rešil" in ne pacient. Pacientu se običajno smilijo svojci, ker imajo toliko dela z njim in ker se jim gnusi in ker ponavadi ostane z njim ena samcata oseba, ki res izgoreva zraven, ostali pa so "čist depresivni, že samo, ko stopijo v prostor" "pa ti vonji" "jaz tega ne prenesem"... In pacient jim ustreže s "samovoljno odločitvijo". Skrb za umirajočega je izjemno naporna. Ni delo za enega človeka, ampak za družino in skupnost. Ker pa imamo danes radi instant stvari in ker ne bi prav nič potrpeli in ker se ne gremo, če ni koristi za nas itditd umirajo ljudje po bolnicah, domovih za ostarele, po novem tudi hospicih... svojci pa vzdihujejo in se delajo fine in zbrišejo daaaaleč proč takoj, ko stresejo občutke krivde na osebje tovrstnih ustanov. Ali pa terorizirajo tistega člana družine, ki je že itak najbolj v riti in streže vsem po vrsti, zakaj ni toliko etičen, da bi se odpovedal (službi, interesom ...) in negoval.
Svojci, ki so zraven in se ne izogibajo, praviloma nimajo težav z doziranjem medicinskih storitev in ne čutijo potrebe, da bi od zdravnikov zahtevali, naj koga fenta. So sposobni sprejet umiranje in očitno pacient to čuti ali kaj in se lažje poslovi. Drugače je, če so svojci obremenjeni z občutki krivde. Kar naprej nihajo med odločitvami, se kregajo med sabo. Po eni strani se želijo znebit "bremena", po drugi pa "želijo narediti vse". Pacient to nedvomno čuti in ne najde miru. Njihov koncept umiranja je, da svojec leži v neki ustanovi, kjer "za njega naredijo vse", nato pa ga v nekem trenutku (strokovnjaki) fentajo, da se "reši" (ko se svojci naveličajo vloge trpečih užaloščenih, ki jih sosedje/znanci trepljajo in pomilujejo). Argh.