Oprosti, ampak verjetno je tvoj 6letnik bolj dorasel kot si ti. Daj, preberi za sabo kaj in KAKO (??!?!) si napisala in kake igrice se greš. Pa saj to ne more biti res, da ena odrasla oseba, ki bi naj celo bila mati in žena, kaj podobnega počne! Se ne zastopita, pride težko obdobje, pa kar pobašeš in greš, kr tko, meni nič tebi nič, ko dva froca v peskovniku, ki se za bager sklofata - in to se gresta očitno vidva večkrat?? In pol te on fehta, da se vrni al kaj? In pol ti spet mal milostno prideš nazaj - do naslednjič?! Jao, jao, pa to ni res, kakšni dojenčki ste starši!

Tokrat je vsaj tipu očitno prekipelo in te pač ne bo fehtal. Slava mu! Še ve ne, kako srečo ima. Vsaj eden je očitno dovolj odrasel. Škoda je dino za otroka, ki bo brez fotra, ki ga nujno rabi.

Daj se najprej odloči, kaj bi rada. Živela kot odrasla ženska z vsemi + in -, reševala težave, ko se pojavijo, ali se šla vse življenje razvajeno smrkljo, ki jo podurha, ko nekaj postane samo majčkeno težko? In potem izsiljuje z depresijo in podobnimi, stokrat prežvečenimi in podlimi forami, ker tip ne pade na trepalnice in se ne meče v ribo za njo? Lej, ne gre to tako. Odrasel človek težave rešuje, pa ne z ultimati in izsiljevanjem, odide pa samo enkrat - prvič in zadnjič, sicer so njegovi odhodi samo navadno trmasto cepetanje 2letnika, ki še ne zna izraziti svojih želja; zelo hitro jih nihče več ne jemlje resno, ker nihče ne mara izsiljevanja. Še toliko bolj je tako obnašanje nedopustno, ko je vmes še otrok. Se kdaj vprašaš, kaj mu sporočaš s takim obnašanjem?

Odrasti, mačka, odrasti!

Očitno je, da si pristala na nezrelo igro nesojenega partnerja.

A dej? Kdo pa je odšel? In to s figo v žepu, prepričan, da jo bo že čez pol ure klican nazaj? kdo je najedal po telefonu? Kdo najeda po sms-ih? Kdo izsiljuje z depresijo?

Ja, tud tipson ni čist gladek, logično. Pa mam rad, pa nima rad, pa ne ve kaj bi rad - ma ko vrtec, še slabš ko v vrtec, častna stvar. Pa pijačke pa ne vem kaj - milsim ne vem no, a sta se spsobna zment, kaj bi rada?

Odšla si od partnerja, spokala, pobasala otroka, ker kao ne gre več, uprizarjala scene in ti ga zdaj sprašuješ, če je kaj tvoj? Šit no Če bi bila situacija obratna in bi mene tip to vprašal, bi verjetno iskal dežurnega zobarja

utopistka, agree.

Mene je tudi najprej "zbodlo", tanciika, da si odšla, popokala otroka in potem čakala, da te on pokliče in PROSI, da prideš nazaj. Sicer nimam pojma, zakaj si to naredila - če je bilo vmes fizično nasilje, ti čestitam za pogum (ampak potem nimaš kaj z njim hodit na pijačke!!!), če si pa odšla kar tako, ker ga imaš dovolj, ker ... potem pa res ne vem, zakaj čakaš, da te pokliče in prosi, če prideš nazaj. In to traja že od decembra!!! No, pa še to, da se to ni zgodilo prvič...

Lej, ne vem. Enega hudo pametnega nasveta ti ne morem dati, razen tega, da v življenju ni vedno vse lepo in prav (pa to ob šestletnem otroku verjetno veš, a ne, tako da nima smisla, da ti tukaj pamet solim). Po mojem mnenju je stvar taka: ko se enkrat odločiš za otroka, za skupno življenje (morda celo za poroko)... se za to odločiš 100%- in ne letaš sem pa tja (by the way, si šla nazaj k staršem??) kadar ti ni všeč, da mož že spet ni pomil posode in je že spet pozabil zdownloadat tvojo najljubšo nanizanko. Ne, o teh stvareh se pogovoriš.

Ko je vsega preveč, rečeš, da rabiš en teden časa zase, za razmislek, za to, da se skonektaš sama s sabo - OK - in se mogoče za kakšen dan umakneš, ne prideš domov zvečer, greš sama na čaj, v hribe, whatever, se odklopiš... to rabimo vsi. Ampak da pa popokaš otroka in greš, potem pa čakaš kot ena disneyeva princeska, da te pride iskat in odrešit in ne vem kaj še vse... je pa malo preveč. OK, enkrat, ko gre res vse narobe in res ne veš, kaj in kako; pa še to za kakšne pol ure, ne pa za cele mesece.

A veš, če bi jaz mojemu to naredila, me tudi ne bi klicaril in prosil, če pridem nazaj. Zato, ker a) me ima tako rad, da sprejema moje odločitve, take, kot so in b) bi ga preveč prizadelo, če bi to naredila. Ne vem, večina stvari se da rešiti, še preden pride do te stopnje - če imata pa vidva tako dinamiko, da se skregata, potem pa ti pobegneš in čakaš, da te pokliče in prosi, da pridi nazaj... bi bilo pa mogoče za razčistiti, kaj se z vama dogaja. Pri profesionalcu, ne na forumu.

Ja Tančika, se strinjam s predhodnicama.
Nezrela oseba si. Nedozorela. Plešeš, kot drugi žvižgajo. Če pa ne žvižgajo si hudo nesrečna.
Temu bi rekel, da se po opičje obnašaš. posnemaš, samo, ne dovolj dobro. Zato ti igra ne rata, ker je ne igraš iz sebe, ampak samo posnemaš... Pol ti zmeraj nekaj sfali.

Kot mtke, ki otroke posnemajo. Tega je veliiiko. Ker si rodila, še ne pomeni, da znaš tudi bit mt v pravem pomenu te besede.

Morala bi sama vodit igro in zadeve premislit.

Zastopim, da si želiš, da bi te imel rad, samooo saj ni tvoj fotr. Tudi če te fotr ni imel rad, ti pač ne moremo pomagati. Nihče ti ne more pomagat.

Ko si z njim mu delaš probleme, ko si brez njega, pa trpiš. Tega je veliko, to je nedozorelost.

Naučit se moraš bit Ženska. Taka, ki fura svojo familijo.

Si ga prizadela, aneda. Noče biti več prizadet, se je umaknil. Oba bosta shirala in vajina družina bo razpadla. To vse si tudi TI zakuhala.

Ne vem, odrastet ne moreš v dveh urah. Lahko pa malo v nekaj mesecih. Mislm, jas bi šla nazaj, in se opravičila. Saj si dobila lekcijo, kaj še čakaš? Naprej bi mu še grenila življenje, dokler bi me bil pripravljen trpet... morda te vmes sreča pamet. Kaj pa vem..