Eden od mojih sinov, star je 16,5 let, je od župnika že večkrat dobil povabilo na fitness, danes spet. Menda župnik vabi "starejše ministrante" s sabo na plavanje, v fitness, ne samo našega, tudi druge. A samo tiste nad 15 let, mlajših ne. Menda tudi vse plača, samo da gredo z njim. Nekateri hodijo, drugi ne. Meni zadeva deluje čudno, saj župnik ni nek hud špornik, prej obratn. Vzvišen, popeglan tip. Iz svoje mladosti nimam dobrih izkušenj z duhovniki, vere pa vseeno nisem izgubila. Sinu sem povedala svoj mnene: da ne želim, da gre, ker se bojim nečednih namenov, vendar mu ne prepovedujem, če gre, naj bo pozoren in previden. Za zdaj se ni odločil za iti, ampak... Toliko bolj me skrbi, ker je naš župnik tesen prijatelj pokojnega Pečnika, ki je bil očitno znotraj Cerkve spoznan za dost krivega, da so ga premestili. Že nekaj časa tudi opažam, da se župnik vedno več dotika ministrantov, jih boža, treplja, tudi oba sinova sta rekla, da je v zadnjem času neverjetno "topel" do njih, da jih za vsako malenkost hvali, objema, treplja. Ne morem pomagat, meni zvonijo alarmi. Težko fantoma prepovem ministriranje, ker strežeta s srcem in z velikim veseljem. Bi jima, če bi imela kaj trdenag v rokah, tak pa mam sam strahe in bojazni. Upam, da sem vse otroke dovolj dobro pripravila tudi na možnosti zlorab, veliko smo se in se še pogovarjamo, kdaj rečt ne in večji je tega skoraj zagotov sposoben. Ta mali ima 11 let in me bolj skrbi. Po drugi strani ta malih ne vabi, se jih pa velik več dotika. Ne vem, naj grem do njega in mu kar direktno povem, da naj ne na polaga rok na mojo deco? Naj si nekam vtakne svoja vabila al kaj naj naredin? Kaj bi vi naredli na mojem mestu? Sem panična, paranojična? Dans sem celi dan prav sesuta, dvakrat sn šla že spat, pa ne mrem spati!

Ko te takole berem, me za tvoje otroke rahlo skrbi, ampak ne pred župnikom, pač pa pred tvojo vzgojo, ki je polna strahov. Je že pravilno, da jih opozoriš na možne scenarije, ampak starši s svojimi strahovi otrokom tako radi vcepijo napačno predstavo o svetu, kjer potem hodijo čist prestrašeni, brez lastnega samozaupanja, ker ta temelji na neprestanih opozorilih. Jaz bi se zadeve lotil tako, da bi fanta postavil v neko situacijo in ga vprašal, kako bi odregiral. Tako bi videl, kako dobro je pripravljen in kako sam sebi zaupa. Kje pa je oče v tem odnosu? Malo več zaupanja pogrešam s tvoje strani v sinova.
To, kar ti vidiš kot "tople" (nevarne) dotike, lahko nekdo vidi povsem drugače, kot nedolžne dotike prijateljskega namena.

Ne vem, dokler rada gresta naj gresta, ko jima bo neprijetno ju pa ne pošiljaj več tja, čeprav je lahko že "prepozno"...
Premnogokrat smo pa res sami tisti ki imamo polno glavo "votlih" strahov...

Po eni strani ni kaznivo, če neka oseba neko drugo osebo pelje na fitnes ali v bazen. Po drugi strani si ti mati svojih otrok in moraš sama presoditi, v kakšni nevarnosti sta. Z drugimi ljudmi pa si ne boš mogla pomagati prav dosti, poglej ostale primere pedofilije v šolah in v Cerkvi: nič kolikokrat se je zgodilo, da je bila na koncu žrtev tako rekoč izločena iz skupnosti, ker je spregovorila. Ljudje so sila čudni, zato se raje odloči na podlagi svojih opazovanj in pogovora s sinovoma.

Fedex, dokler niso začela ta vabila prihajati, nisem mela strahov, kljub svoji neprijetni izkušnji. Strah me pa je sposobnosti manipulacije, ki je lahko velikanska, kar vem iz svoje izkušnje. Pri teh letih nimaš izkušenj in nisi zrel. Strah me je zlorabe zaupanja naivnih in nedolžnih. Ne vem, če sam imaš otroke?? Zanje zelo drugače rzamišljaš, kot sam zase. Mož je zadevo zaključil zelo enostavno - ni šans. On ni človek razprav, zanjga so stvari ali črne ali bele, vmes ni nič. Jaz na eni strani nočem videti slonov, kjer jih ni, ampak če se kaj zgodi, si bom pa tudi večno očitala, da nisem same sebe poslušala.

Mislim, da je danes otroke treba pripraviti tudi na nevarnost pedofilije. Ne tako, da v vsaki prijazni gesti vidijo ne vem kaj, ampak vedeti pa morajo. VEdet, da imajo pravico in dolžnost rečt NE, če nekdo prestopi njihovo mejo. Enako sem opozorila oba fanta in hčerko. Tudi starejšemu nisem prepovedala it, samo naj bo previden sem ga pa opozorila, ker menim, da je dovolj zrel, da bi se znal prav odzvat. Ni se odločil it, za kar sem nadvse hvaležna. Svoje strahove sem povedala možu, otrokom ne, ker jih ne želim z njimi bremeniti.

Meni se pa zdi zelo odgovorno in zrelo starševsko, Naivka, da se o tem doma pogovarjate in da si otroka poučila tudi o možnih nevarnostih. Nešteto otrok je zlorabljenih, ker njihovi starši niso naredili tega, kar si ti.

Starejši je že toliko velik, da verjetno prepoved druženja z župnikom ne bi zalegla, pa tudi, kot praviš, nič konkretnega nimaš v rokah. Po tem, kar si opisala, se mi zdi, da je fant dovolj opremljen z znanjem, predvsem pa, da je dobil dovolj trdne temelje v lastni družini, da bi se znal zaščititi ob morebitnih poskusih zlorabe.

Storilci najpogosteje zlorabijo otroke, ki imajo čustveni primanjkljaj v družini, ki so čustveno šibkejši. Ni nujno, ampak pogosto je tako. Če je pri vas doma vse v redu, je to že veliko.

Povsem razumem tvoje strahove, ker sem bila tudi sama v starosti tvojega sina zlorabljena in se mi niti slučajno ne zdi preprosto vprašanje, kako kot starš narediti vse, da ne bi otrok slučajno nastradal, hkrati pa ne zaiti v pretirano zaščitništvo. Meni se sicer niti slučajno ne zdi, tako kot pravi Fedex, da pretiravaš - ne, nisi paranoična - si skrbna in ljubeča mati. Zdi se mi, da si naredila dovolj in ogromno, od tu naprej pa se mora otrok soočiti s svetom.

V cerkvene zadeve se sicer ne spoznam kaj dosti, zato se mi zdi pravzaprav čudno, da župnik svoje prostočasne aktivnosti preživlja z ministranti oz. mladimi fanti. Ampak najbrž je tako v navadi Oz. kaj menijo o tem drugi verniki? Imaš možnost pogovora, izmenjave mnenj z drugimi starši?

Upam, da bo tu še kdo kaj prispeval s svojo osebno izkušnjo. Vsekakor pa razumem, da težko spiš zaradi vsega tega, verjetno bi se tudi meni dogajalo podobno. Pomembno pa se mi zdi, da se tvoja fanta o tem pogovarjata doma, da povesta, kaj se dogaja in da med vami poteka iskrena komunikacija. Kaj več pa trenutno ne znam prispevati s svoje strani.

Saj ravno v tem je fora - župnika ni drugač nikjer, se ne druži z nikomur, ne z odraslimi, ne z otroki. Mi smo bili prej vajeni župnikov, ki so se družili tako z družinami, otroki, skupaj smo preživljali čas na piknikih, praznovanjih, fuzbalu, košarki, otroci so bili veliko pri skavtih, zborih, raznih dejavnosih, hodili so na morje z župnikom, na smučarijo, jaz nisem nikoli imela strahov, saj smo si bili z župnikom in kaplani blizu, se poznali. Zdaj je popolno mrtvilo. Ni skavtov, župnik se sicer z mladino ne ubada nič, ni zborov, ni dejavnosti, ni nič, v vseh letih ni enkrat šel z mladino nekam, ni odigral ene igre z njimi, nič, nič nič, edino ministrantov je veliko, jih tudi - kako naj rečem? priteguje s pokali ipd neumnostmi. TA "vabila" so od letos, sveža. DOma smo imeli kar debato na temo, da se ne ministrira za pokal, saj so eni imeli cele fobije okoli teh pokalov. Mož je sploh čisto ponorel, kaj se gre župnik in je sinovoma strogo prepovedal strežbo za pokale. Streže se v Božjo čast, ne pa za pokal.

Dve mami sta bolj našega mnenja in so doma fantom prepovedali plavanje in fitnesiranje. 4 so pa precej navdušene, da fajn, da hodijo z župnikom, so vsaj na varnem. Mene skrbi. Skrbi predvsem ta župnikova veza s PEčnikom, ki ga ima še danes polna usta in ki ga pa žal osebno poznam in poznam tudi dve njegovi žrtvi. Opažam točno določene podrobnosti, ki so povsem identične kot pri pokojnem duhovniku. Na eni strani se mi upira sploh pomislit na to, po drugi pa delat se, da ne vidiš, nobenemu ne pomaga.

Kaj je to: videt je kot drek, mehko je in smrdi ko drek, pa še iz riti je prišlo.

Pardon izrazom. Včasih se kaj mutnega začen navidez nedolžno, pa ne le pri župnikih in ministrantih, temveč tudi pri čutvenem in konkretnem varanju med odraslimi moškimi in ženskami.

Razumem tvojega moža, ki je rekel, da ni šans.

Sicer pa, zakaj ne gre župnik sam na fitnes? Kar se mene tiče, sem družinska mama, mi je prav fajn it na fitnes sama, ker oddelam svoje in se fejst spotim, nato pa še stuširam in grem.

Kaj naj bi župnik na fitnesu delal s fanti, se pogovarjal? Ma dejte no! Tam je stista testosteronska muzka, prepotena na pol gola telesa, občasno tudi kaki skupni tuši (po spolu seveda v različnih prostorih).

Misli, da alarmni zvonec ni kar tako, poslušaj ga.

Če bi ti mož rekel, da gre s sodelavko "samo na kavo", slednja pa bi se do njega jasno naklonjeno obnašala, bi ti najbrž tudi zazvonil alarm. In to upravičeno.

Naj si kakega durgega tepca najde, samo odraslega, seveda, ta vaš župnik. Še bolje pa je, da se na zdrav način druži z ljudmi. Če ima težave s tem, pa naj si poišče strokovno pomoč. Na fitnesu je pa človek res bolj sam zase, no, razen če ima interes navezovat stike ali si koga ogledovati, ne vem, ker sama nisem te sorte. Si že kdaj bila tam?

Tema je zanimiva in bi želel dodati še svoje mnenje. Po vsem opisanem glede župnika, si je izbral zelo zgrešen način druženja z ministranti. Župnika v najbolj dobrohotni verziji poskušam zaenkreat razumeti, da želi nekaj spremeniti v župniji. Vendar pa je glede na stanje v družbi poponoma zgrešil. Asociacije na FITNESS in PLAVANJE v povezavi z duhovnikom so danes malo prehude, da bi tudi povsem "nedolžen" duhovnik na tak način hotel vzdrževati stike, animirati mladino ipd. Še posebej pri fitnessu gre predvsem za telesnost. Mogoče župnik opaža, da je to priljubljena dejavnost med mladino in je zato dal ta predlog in sam res noče imeti ničesar "hudega" zraven, a pravim, da glede na današnje stanje v družbi in (ne)zaupanje do duhovnikov te dejavnosti nista "ta pravi". Tudi jaz kot oče bi rekel enako kot tvoj mož: ni šans. In primer zaključen.

Janez Pavel II. se je kot kaplan in župnik tudi zelo rad družil z mladimi z namenom, da je v njih prebujal in krepil krščanske vrednost. A si je za spremljajočo dejavnost izbral planinarjenje (kar je celo življenje rad počel). No, on je za razliko od vašega župnika bil rojen športnik.

Menim, da ne bi bilo napačno župnika čisto dobronamerno opozoriti, da je njegov predlag v današnjem času malo "sumljiv" in da je še veliko drugih možnosti in dejavnosti, ko lahko pristopi k mladim. Sum pa si je seveda že nakopal. Previdnost ne bo odveč. In še enkrat pravim: lahko, da nič ni. A kdo ve?

Meni vse opisano nič kaj lepo ne zveni. Če prav razumem, je problem v tem, da ga ne zanima povezovanje družin - skupinska družinska srečanje, ampak zgolj druženje z mladimi fanti. Kjer ne gre za enakovredno fantovsko klapo, ki hodi skupaj na fitness in plavanje, ampak je župnik tu avtoriteta, v položaju nadmoči. Vzpodbujanje tekmovalnosti in njegova tesna povezanost z župnikom, ki je osumljen pedofilije?

Morda je res vse zgolj naključje, čeprav je malo nenavadno, da se ob vsem povedanem ne bi zavedal in razumel možnih reakcij staršev. Pravzaprav tega ne verjamem.

Kakorkoli, tudi v najbolj nedolžni varianti, je boljše, da te okolica obsodi paranoje, kot da otrok nosi posledice celo življenje.

Matej, saj bi bili zelo veseli, če bi gospod hotel kaj spremenit, vabimo in vabijo ga navse konce, pa se otepa z izgovori, ki gredo že vsem nekam. Pri nas vse stvari, ko sploh še so, vodijo laiki. Tudi oratorij, recimo, ki ti je krasna šansa za povezovanje z mlado generacijo, če le češ. Pa pride za 5 min, če sploh pride, večino dni ga ni niti pozdravit, povejo animatorji in otroci sami. Kdo je pa molil? Animator ta in ta. Pa kateheza? Animator oni. Do letos se tudi z ministranti ni družil. Vsi živi scenariji mi gredo po glavi, ker do lani je bil živ Pečnik. Letos ga ni več, se more pa sam znajdt? Ne vem. Ena od mam, od kere fant hodi na ta fitness pravi, da pride pred hišo in zahupa, ne pride po fanta do vrat, ne pozdravi staršev. Ne vem, mi smo bili drugače vajeni. Ta večji je bil večkrat z nekdanjim župnikom na morju, so plavali, zbijali fuzbal, košarko, z župnikom je šel na njegov dom, vse živo so počeli, ampak je župnik prišel domov, k nam, k drugim, k družinam, od ene do druge, povedal, kam grejo, kaj počenjo, videli smo, kaj počenjo, ker je bil povsod zdraven - poznali smo župnika, imelo smo z njim en odnos, tu pa tega ni. Zato ttudi zaupanja ni.

Iskreno, fitnesse poznam, nekoč sem sama hodila na žensko vadbo v fitness, ampak izven časa množičnega obiska. Vem, kaj so lahko. Problem je točn tam - ni mu do povezovanjaz družinami, s starši, ni mu do druženja z župnijo, edin najstniški ministranti ga zanimajo. Saj lahk, da sem jaz čudna, ampak res mi ne gre v bučo.

Ufff, tole je pa "very interesing" ! Bodite vsi skupaj skrajno previdni! Ti, drugi starši, mularija. Pravilno, da so otroci posvarjeni in seznanjeni, da vsi odrasli pač niso prijazni in dobrohotni, pa kolar gor ali dol. Je ni reči, ki ščiti pred sprevrženostjo in pokvarjenostjo. Vabila v fitness so dandanes kretenska, sploh od človeka, ki se očitno izogiba vsakršni družabnosti. Adijo, pamet! Iz napisanega jaz razberem dvoje možnosti: ali je tip res povsem naiven in nedolžen (kar ob omembi g. Pečnika strašansko dvomim!) ali pa je tako "na suhem", da so mu popustile vse zavore in je v ospredju samo še nuja in potreba. V rokah seveda za zdaj nimaš nič, ampak ko boš nekaj imela, bo vsaj za enega otroka že prepozno Bodite res skrajno previdni!!! Na eni strani je zelo ajnfoh vzet človeku dobre ime, na drugi pa je nujno zaščiti otroke, ker sum ni ravno "po župci priplaval". Govori s starši, dobrohotno, dobronamerno, če se čutip dovolj kompetentno, lahko na zelo vljuden način župniku poveš, da se ti njegovo vabilo sinu glede na današnje razmere zdi - hm??? - recimo premalo premišljeno, lahkomiselno ali kaj podobno "nevtralenga" Po mojem ti bo njegova reakcija vse povedala.

Zadeva smrdi do neba, @naivka. Nekoč si bila naivna, zdaj nisi več .

Drek se pri miru pusti.

Sicer pa, kot polnoletna sem se zapletla v vezo z župnikom, takrat se mi je fino zdel, osvajit 30 let starejšega tipa. Morda se kateremu od najstnikov fino zdi, da ga ima župnik za "nekaj posebnega".

No, duhovna opora in vodenje, kar je bilo na začetku mišljeno, se je pri nama kmalu spremenilov mečkanje, v njegovi pisarni ali pa v avtu kje na kakem parkirišču.

Dokler nisem ugotovila, da samo cajt izgubljam in da itak ni prihodnosti.

Če se hoče kdo podat v nevarnost, naj se, če je polnoleten, ker sam odgovarja. Upajmo, da brez nepopravljivih posledic. In z neko novo izkušnjo.

Lahko pa je škoda dosti hujša, če gre za mlajše osebe.

Spolna zloraba ni enako pedofilija, slednjih je na srečo dosti manj. Spolna zloraba je "uporaba mladoletne osebe za spolno vzburjenje odraslega". In to zna biti tudi tako, da "mu otrdi" pri ogledovanju mladih fantov v fitnesu, tudi če se jih sploh ne dotakne.

Bljak. Na srečo je Jezus večji od tega, tako da molimo za vašega župnika, in za to, da če že ni dosti koristi od njega, da vsaj škode ne bi bilo.

Ajd držte se!

Glede na povedano se tudi meni zdi obnašanje duhovnika zelo neprimerno in sumljivo. Mislim pa, da je prepoved sodelovanja tvojemu otroku napačna pot - če ima duhovnik slabe namene, bo pač izrabil koga drugega. Jaz kot starš bi šel sam k njemu in mu naravnost povedal, da nima kaj vabit mladoletnih na kakršnokoli aktivnost, pri kateri obstaja možnost skupnega preoblačenja, tuširanja ali tesnejšega fizičnega kontakta. In se vnaprej pripravil na morebitno užaljeno reakcijo ali zanikanja.

Pravzaprav se mi zdijo kakršnekoli prostočasne aktivnosti duhovnika z otroki na njegovo pobudo sprejemljive samo, če so javno najavljene in načeloma odprte tudi za starše ali druge odrasle osebe. Pa tudi v tem primeru se mi zdi bolje, da aktivnost organizirajo laiki in je duhovnik prisoten le kot sodelujoči ali gost.

Danes sva šla z mojim h župniku. Moj je kar krvavo gledal, tako da sem ga komaj krotila. Povedala sva, da ne želiva, da objema ali se kako drugače dotika najinih otrok. Nato je mož zelo ostro rekel, da sem zdijo njegova vabila zelo neokusna in nepremišljena in da če nima časa za druženje z družinami, naaj tudi otroke v solo variantah pusti na miru, v svoje in v dobro otrok. Navrgel mu je še, da človek spoštenimi nameni pride v hišo in starše vsaj podzravi pa upraša, če se strinjajo, da gre njihov otrok nekam z njim, ne pa da sprašuje direkt otroka. Župnik je bil vidno jezen, komaj je požiral, rekel je, da si svojo družbo sam izbira, na kar je mož pribil, da naj potem to počne drugje, ne pa v fari in med otroki. Poročena sva 17 let, pa ne pomnim, da bi kdaj s kom v takem tonu govoril in mislim, da če me ne bi bilo poleg, bi bila huda čaga. Zabrusil mu je, da naj ne misli, da ne vemo, kdo je bil njegov prijatelj in da nismo slepi, vsaj pri nas ne. Naj ima to pred očmi, ker ga bomo imeli hudo pod lupo.

Meni je po svoje hudo. Sem upala, da je eno bližnje srečanje s prevarantskim župnikom dovolj, pa jih je očitno veliko več, kot bi si človek mislil in želel. Samo upam, da je zaleglo in da se ne bo maščeval otrokom za možov pogum.